Projects / Programmes
Supporting plant health - metrology for detection and traceable monitoring plant pathogens
| Code |
Science |
Field |
Subfield |
| 2.15.00 |
Engineering sciences and technologies |
Metrology |
|
| Code |
Science |
Field |
| 2.02 |
Engineering and Technology |
Electrical engineering, Electronic engineering, Information engineering |
plant pathogens, diagnostics, reference materials, reference methods, digital PCR
Data for the last 5 years (citations for the last 10 years) on
September 30, 2023;
A3 for period
2017-2021
Data for ARIS tenders (
04.04.2019 – Programme tender,
archive
)
| Database |
Linked records |
Citations |
Pure citations |
Average pure citations |
| WoS |
98 |
2,456 |
2,196 |
22.41 |
| Scopus |
113 |
2,806 |
2,516 |
22.27 |
Researchers (8)
Organisations (1)
| no. |
Code |
Research organisation |
City |
Registration number |
No. of publicationsNo. of publications |
| 1. |
0105 |
National Institute of Biology |
Ljubljana |
5055784 |
13,114 |
Abstract
Povzročitelji bolezni pri rastlinah so izziv za varnost preskrbe s hrano od začetka udomačitve divjih rastlin. Različne rastlinske bolezni, kot je bila krompirjeva plesen v 19. stoletju na Irskem, so prispevale k pomembnim družbenim spremembam. Danes je ozaveščenost o potencialno uničujočih socialno-ekonomskih posledicah škodljivih organizmov večja kot kdaj koli prej, in številna prizadevanja na nacionalni in mednarodni ravni so privedla do boljšega razumevanja epidemiologije in upravljanja s povzročitelji bolezni pri rastlinah. Laboratorijska diagnostika je sestavni del varstva rastlin. Z odkrivanjem in identifikacijo materiala, okuženega s povzročitelji bolezni, je možna njihova izključitev iz kmetijskih proizvodnih verig. Za karantenske rastlinske povzročitelje bolezni je vzpostavljen koncept ničelne tolerance. Cilj uradnih kontrolnih laboratorijev je zato odkriti povzročitelje bolezni v čim nižji koncentraciji, kar je mogoče doseči z občutljivimi, ponovljivimi in natančnimi metodami. Druga pomembna značilnost diagnostike povzročiteljev bolezni rastlin je dejstvo, da se številne metode uporabljajo predvsem v preventivnih pregledih rastlinskega materiala in je zato velik delež rezultatov testov negativen. V takšnih primerih, kjer je zanesljivost rezultatov lahko vprašljiva, so potrebne dobro ovrednotene kontrole. Diagnostične metode predpisujejo bodisi Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC) bodisi regionalne organizacije za varstvo rastlin, če obstajajo (npr. EPPO v EU). V skladu s svojimi zmogljivostmi lahko laboratoriji uporabljajo različne metode, katerih občutljivost se lahko zelo razlikuje. Posledično je primerljivost rezultatov med različnimi laboratoriji zmanjšana in lahko vodi do družbenoekonomskih posledic in mednarodnih trgovinskih sporov. V zadnjih letih je bilo veliko prizadevanj za usklajevanje med laboratoriji v Evropi. Delovni program Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) je med drugim namenjen skupnim pristopom k uvajanju in potrjevanju metod, več raziskovalnih projektov pa je bilo namenjenih validacijam, medlaboratorijskim primerjavam diagnostičnih metod, medlaboratorijskim testiranjem za določene rastlinske povzročitelje bolezni in študijam uspešnosti testov. Pri mnogih od teh dejavnosti se je pokazala nizka primerljivost rezultatov. To sicer ni presenetljivo, saj laboratoriji sami pripravljajo kontrole tako za validacije metod kot za rutinsko testiranj. Na področju varstva rastlin namreč ni na voljo referenčnih materialov in referenčnih metod, ki bi podprle razvoj in primerljivost metod. Ker so molekularne metode pomemben sestavni del mnogih diagnostičnih shem ali celo edina metoda, ki omogoča občutljivo in visoko pretočno detekcijo nekaterih rastlinskih povzročiteljev bolezni, je cilj tega projekta raziskati možnosti za vzpostavitev referenčnega merilnega sistema za boljšo podporo diagnostiki bakterijskih povzročiteljev bolezni, ki bo temeljil na analizi nukleinskih kislin (NA) in vključeval razvoj zelo natančne referenčne metode in ovrednotenih referenčnih materialov. Za dosego tega cilja bomo opredelili najpomembnejše modelne organizme bakterijskih povzročiteljev bolezni in obstoječe pristope za njihovo detekcijo/kvantifikacijo. Po eni strani bomo pripravili potencialne referenčne materiale, na drugi strani pa bomo razvili in ovrednotili potencialne referenčne metode. Oboje bomo uporabili za oceno obstoječih pristopov za detekcijo/kvantifikacijo modelnih organizmov in za primerjavo možnih referenčnih metod z ortolognimi metodami. Na podlagi tega bomo pripravili smernice za razvoj referenčnih materialov in referenčnih metod za rastlinske povzročitelje bolezni.
