Organizacije
Pokrajinski arhiv Maribor
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.00.00 |
Humanistika |
|
|
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H220 |
Humanistične vede |
Zgodovina srednjega veka |
| H230 |
Humanistične vede |
Novejša zgodovina (približno do leta 1800) |
| H240 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (približno od leta 1800 do leta 1914) |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| H100 |
Humanistične vede |
Dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika |
| Koda |
Opis |
| 1 |
Svetovanje |
| 2 |
Raziskovanje |
| 3 |
Izobraževanje |
| 7 |
Drugo |
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
01. maj 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
1 |
3 |
1 |
1 |
| Scopus |
15 |
21 |
17 |
1,13 |
Raziskovalne skupine (1)
Raziskovalci (10)
Opis
Ohranjanje in varovanje arhivalij je bilo skozi zgodovino odvisno od različnih sistemov in načinov, ki so bili vzpostavljeni v določenem času in prostoru. Tako je bilo na pristojnem območju Pokrajinskega arhiva Maribor v preteklosti več ustanov in združenj, ki so zbirala in skrbela za arhivsko gradivo. Prvi pa je to poslanstvo načrtno izvajal Joaneum iz Gradca že od začetka 19. stol. dalje. V drugi polovici 19. stol. je na razvoj arhivske dejavnosti mariborskega območja neposredno vplivala preselitev Lavantinske škofije iz Št. Andraža. V Maribor so med drugim prenesli tudi staro, bogato in za širši prostor pomembno arhivsko gradivo. Na ta način se je začela ustvarjati osnova za načrtno zbiranje arhivskega gradiva, ki se je uresničevala ob koncu 19. stol. v Lavantinskem škofijskem muzeju, in nemškem Muzejskem društvu. Ob teh ustanovah je od leta 1868 deloval še Štajerski deželni arhiv iz Gradca, ki je bil do leta 1918 pristojen arhiv tudi za Slovensko Štajersko. Na območju Prekmurja sta zbirala arhivsko gradivo že pred prvo svetovno vojno dva arhiva: Arhiv v Zalaegerszegu za Zalsko in arhiv v Shombathelyju za Železno županijo. Za koroški del pa je bil od leta 1904 do 1918 pristojen Koroški deželni arhiv iz Celovca. Prve vsebinske in materialne osnove današnjega pokrajinskega arhiva Maribor predstavlja arhivsko gradivo, ki so ga zbirali prizadevni člani Zgodovinskega društva za Slovenski Štajer. Ideje o ustanovitvi samostojne arhivske ustanove v Mariboru pa segajo še v čas po končani prvi svetovni vojni in so se izoblikovale v kontekstu zahtev po pridobitvi arhivskega gradiva slovenske provenience iz tujih arhivov. Do formalne ustanovitve arhiva v Mariboru je prišlo šele leta 1929, vendar je bila kmalu nato mariborska oblast ukinjena, arhivska ustanova pa še ni zaživela. Zgodovinsko društvo Maribor je zato nadaljevalo s prizadevanji za ustanovitev tovrstnega javnega zavoda. V več let trajajočem procesu predstavlja pomemben uspeh nastavitev Franja Baša "za banovinskega arhivarja Zgodovinskega društva v Mariboru" v letu 1932. S sprejetjem poslovnika je bil Banovinski arhiv v Mariboru 20.4.1933 dokončno ustanovljen. "Javni znanstveni in prosvetni ustanovi" je bil dodeljen teritoralni delokrog, določene so bile strokovne naloge in dve sobi na tedanjem sreskem načelstvu Maribor - levi breg. Samostojni arhiv pa je že leta 1941 je prenehal obstajati in je bil priključen Muzeju kot poseben oddelek. Do ponovne vzpostavitve samostojne arhivske institucije je prišlo leta 1952, tokrat pod nazivom Državni arhiv LRS - podružnica Maribor. Leta 1963, še pred sprejemom prvega slovenskega arhivskega zakona, je dobila ustanova s statutom svoj današnji naziv, Pokrajinski arhiv Maribor. Leta 1981 je Zakon o naravni kulturni dediščini prinesel novosti v strokovno delo, na dejavnost arhiva pa je blagodejno vplivalo poenostavljanje financiranja prek tedanje Kulturne skupnosti Slovenije, sedaj Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Leta 1997 je ustanoviteljske pravice na podlagi novega Zakona o arhivskem gradivu in arhivih prevzela Vlada Republike Slovenije.
