Projekti / Programi
Strogo, a pravično? Kaznovanje v Sloveniji od osamosvojitve dalje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
kaznovalna politika, kaznovanje, sodišča, sankcije
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29615 |
dr. Mojca Mihelj Plesničar |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2016 - 2017 |
298 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni projekt bo izčrpno analiziral kaznovalno politiko v Sloveniji od leta 1991. Ta bo zagotovila jasen pregled trendov jih postavitla v primerjalni kontekst in ponudila nove vpoglede v procese in dejavnike, ki usmerjajo kaznovalno politiko v dve različni skrajnosti – bolj zmerno in bolj punitivno.
Projekt obsega teoretični in empirični del. Teoretični del se osredotoča predvsem na analizo literature in statističnih podatkov, potrebnih za opredelitev in oceno možnih dejavnikov kaznovalne politike: spremembe zakonodaje, trende kriminalitete, poročanje medijev in javno mnenje. Najizvirnejši del študije so različne oblike empiričnega dela: obsega obsežne študije primerov in analize sodnih spisov na podlagi vprašalnika, kvalitativne intervjuje z delavci v kazenskem pravosodju ter etnografska opažanja na sodiščih v fazi odločanja o sankcijah.. Teoretično in empirično delo nam bosta omogočila, da slovenski sistem celovito umestimo v primerjalni kontekst, analiziramo podobnosti in izrazite razlike med slovensko in drugimi ureditvami in ponudimo nekaj alternativ trenutnemu nevzrdžnemu trendu.
Razsikava bo odgovorila na več vprašanj, ki predhodno še niso bila raziskna: npr. dejanske kazni za kazniva dejanja umora in uboja v zadnjih 30 letih; analiza uvedbe pogajanj o krivdi kot novost v sistemu v letu 2012; opazovanje dinamike sodnih senatov sestavljenih iz sodnikov porotnikov in profesionalnega sdnika odločanju o kazni itd. Ta navidez oddaljena vprašanja so v resnici tesno povezana z glavno idejo projekta – to je – odkriti razloge za dramatično spremembo kaznovalne politike od osamosvojitve države do danes.
Raziskava izhaja iz ugotovitev o strmi rasti zaprtih oseb v slovenskih zaporih, čeprav je država še vedno "prizanesljiva" v smislu indeksa zaprtih oseb. Kar slovenski sistem izrazito loči od ostalih (tranzicijskih) držav, je bistveno drugačno izhodišče v socialističnem obdobju, katerega priča je še vedno razmermoma nizko število zapornikov. Čeprav je prejšni sistem seveda bil totalitaren v številnih negaitvnih razsežnostih tega pojava, pa se zdi, da (razen izjem, npr. političnih deliktov) je kazenski sistem deloval precej izolirano od te glavne totalitarne drže in bil v velikem delu prepuščen oblikovanju in vodenju strokovnjakov s tga področja - kriminologom, penologom, kazenskim pravnikom. Projekt bo poskušal oceniti, koliko te drugačnosti je ostalo v današnjem sistemu in, če res tako malo, kot se zdi, kaj se je zgodilo, da se je pogled na kaznovanje tako temeljito spremenil.
Raziskava je izjemnega pomena za nacionalni kontekst, vendar menimo, da presega zgolj nacionalne okvire. Odprla bo namreč nove možnosti primerjalnih raziskav na področju kaznovanja in pri iskanju vzporednic in razlik, med primerljivimi sistemi, npr. sistemi, ki so tudi šli skozi obdobje tranzicije. Poleg tega bo posksila izboljšati in dopolniti obstoječe katloge determinant determinant kaznovalne politike in tako doprinesla k skupnemu evropskemu kriminološkemu znanju.
Pomen za razvoj znanosti
V vidika razvoja znanosti gre ključni doprinos projekta v smeri zapolnjevanja vrzeli v skupnem vedenju o kaznovalni politiki po različnih sistemih po svetu. Slovenski sistem predstavlja posebnost tako med državami bivšega socialističnega bloka, kot tudi med sodobnimi evropskimi državami. Z objavami v domači in tuji periodiki bomo na t. i. »slovensko izjemnost« (Dünkel) opozorili, ga pojasnili in približali bralcem. Raziskovalni projekt ima pomen za več znanstvenih področij: - Kriminologija in socialno delo: krepitev vloge na področju odločanja o sankcijah (sentencing), kaznovalne in kriminalitetne politike - Kazensko materialno in procesno pravo: dolgoročne posledice spreminjanja zakonodaje, delovanje posameznih mehanizmov zunaj zastavljenih okvirjev - Penologija: spreminjanje odnosa do kaznovanja in načinov kaznovanja, uvajanje novih sankcij - Filozofija prava: namen kaznovanja, ustvarjanje pravnih pravil - Sociologija (kaznovanja): upoštevanje javnega mnenja, vloga medijev pri oblikovanju kaznovalne politike - Posredni pomen za varnostne vede, politologijo. Poznavanje delovanja in razlogov za nivo kaznovanja, kakršno obstaja v Sloveniji, omogoča nove primerjalne kriminološke in kazenskopravne študije ter nova spoznanja, delno vezana specifično na slovensko okolje, delno pa spoznanja univerzalne narave. Raziskovalni projekt bo v tem pogledu še posebej vplival na evropsko kriminološko in pravno raziskovanje. Rezultate smo in še bomo predstavljali mednarodni javnosti preko konferenc in znanstvenih objav. Preko projekta smo že vzpostavili mednarodne akademske stike, ki bodo rezultirali tudi v skupnih mednarodnih objavah. Zasnova empirične analize primerov bo z delitvijo vprašalnika omogočila replikacijo v drugih sistemih, kar bo še povečalo možnost za primerjavo med sistemi. Že med izvajanjem raziskave je bilo veliko prenosa spoznanj v pedagoški proces na vseh stopnjah (do in podiplomskih) na univerzah doma, kjer poučuje raziskovalka, in v tujini, kjer poučujejo njeni sodelavci, ki so seznanjeni z njenimi ugotovitvami.
Pomen za razvoj Slovenije
Poglobljeno razumevanje trenda in razlogov za spremembe v kaznovanju od osamosvojitve dalje bodo omogočile izboljšano delovanje kazenskega pravosodja in ustvarjanje primernejše kaznovalne zakonodaje in prakse na ravni izvršilne in zakonodajne veje oblasti. S seznanjanjem strokovnjakov na področju kaznovanja z izsledki raziskave, predvsem s skritimi razlogi, ki spodbujajo spremembe v kaznovanju, odločevalcem v konkretnih primerih omogočamo bolj realen vpogled v njihovo delo, podkrepljen z njihovimi izkušnjami in prakso ter zato bolj verodostojen. Skozi njihovo izobraževanje prek strokovnih člankov in srečanj smo in še bomo dosegli njihovo bolj ozaveščeno in izboljšano odločanje v konkretnih primerih. Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na kaznovalno politiko bo omogočilo bolj natančno in bolj premišljeno oblikovanje kaznovalne politike tudi na ravni sodišč v prihodnje. Zlasti je pri tem pomembno tudi javnost osvestiti o nekaterih zmotnih predstavah glede porasta kriminalitete in strahu pred kriminaliteto ter učinkov, ki jih je mogoče s kaznovanjem sploh doseči. Z vidika ustvarjanja kaznovalne in kriminalitetne politike v prihodnje je temeljnega pomena tudi možnost kvalitetnega vsebinskega primerjanja slovenskega sistema s tujimi sistemi, ki doslej ni bila prisotna. S plasiranjem na evropski in mednarodni zemljevid bo slovenskim odločevalcem ponujena slika nacionalnega sistema v mednarodnem kontekstu, obenem pa bo evropskim odločevalcem ponujen nov uvid v morebitne ustrezne posamične dobre prakse, ki bi jim bilo potrebno slediti, ali slabe prakse, ki se jim je potrebno izogniti. Izvirni podatki in analize, pridobljeni skozi raziskavo, bodo omogočili nadaljnje premisleke in ukrepanje na področju kazenskega prava, penologije, socialnega dela, komunikologije in sorodnih ved, ki bodo potencialno prinesli nove družbene spremembe. Projekt je bil zasnovan tako, da skozi prenos znanstvenih spoznanj na nivo profesionalne in laične javnosti, kar najbolj vpliva na spremembe v oblikovanju kaznovalne politike na vseh nivojih (zakonodajnem, sodnem, penitenciarnem, postpenalnem) v smeri bolj vzdržne, strpne in humane družbene ureditve tudi v situacijah nekonformnega vedenja. To smo dosegli tudi skozi prenos spoznanj na študente v različnih študijskih programih (predvsem pravo, socialno delo, varnostne vede), ki bodo v prihodnje soustvarjali kaznovalno politiko. Povsem praktično je mogoče vpliv projekta prikazati na dveh primerih, do katerih je že prišlo v času izvajanja projekta: 1) novela KZ-1E, ki je znova vpeljala v kazenski zakonik definicijo namena kaznovanja (predlagatelj je sledil pripombam avtorice projekta v fazi strokovnega usklajevanja predloga); in 2) sprememba načrtov v zvezi z gradnjo zapora (po strokovni razpravi v organizaciji IK).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
