Projekti / Programi
Etična praksa in odločanje v socialnem delu
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S214 |
Družboslovje |
Družbene spremembe, teorija socialnega dela |
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
socialno delo, etika, odločanje, vrednote v socialnem delu, identiteta poklica socialno delo
Raziskovalci (1)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
29374 |
dr. Ana Marija Sobočan |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2016 - 2019 |
355 |
Organizacije (1)
Povzetek
Socialne delavke in delavci imajo mandat za pomoč ljudem – s tem so vpeti v vsakodnevno odločanje o relevantnih področjih življenja posameznikov, družin in skupnosti. Poklic, ki ga zaznamujejo nasprotujoče si zahteve različnih interesnih vidikov in akterjev, ter kompleksnost situacij in odgovorov nanje, predvsem pa odgovornost, ki jo nosijo socialne delavke in delavci, zahteva oblikovanje orodij ali vodil, ki pomagajo pri oblikovanju bolj etične socialnodelovne prakse in podpirajo strokovna ravnanja in pristope.
Cilj predlagane raziskave je zato najprej razumeti, kako poteka (etično) odločanje in ravnanje v socialnem delu, nato pa oblikovati trden referenčni okvir oz. platformo, ki bo služila kot orodje pri odločanju v socialnodelovni praksi in kot temelj za presojanje etičnega ravnanja. Oboje je v slovenskem prostoru potrebno, saj se znanje o etiki šele prav razvija, obenem pa tudi mehanizmi spremljanja, ocenjevanja in presojanja strokovne prakse niso dovolj institucionalizirani in standardizirani. Raziskava bo zato preiskovala dvoje, normativno– vrednotne predpostavke in poklicno identiteto socialnih delavcev in delavk v Sloveniji: identificirala bo vrednotne okvire in specifične moralne orientacije, ki trenutno vodijo ravnanje socialnih delavk in s tem prispevala k razumevanju,kako je socialne delavke in delavce mogoče opremiti: z znanjem in občutljivostjo za bolj temeljito in širše prepoznavanje etičnih dimenzij situacij in odločitev (dimenzij, ki bi sicer verjetno bile spregledane) ter za uspešnejše razumevanje, katere izbire so etične narave (koncepti moralnosti, ki jih gradijo vrednote v socialnem delu so lahko drugačni kot v družbi). Iz navedenega sledi tudi razvijanje modela, ki bo v pomoč pri odločanju v praksi in pri ocenjevanju in merjenju etične prakse – v smislu merila, ki ga lahko uporabljajo socialne delavke in delavci, širša strokovna javnost in drugi. Razumevanje vrednotnega temelja, ki se uveljavlja v praksi in vpliva poklicne identitete bo omogočilo načrtovanje izobraževanja, politik ter standardov v socialnem delu, in odgovor na to, kako se zoperstavljati birokratizaciji poklicnih vlog v socialnem delu ter zagotavljati spodbude in podporo etični praksi.
Rezultati raziskave bodo zato relevantni na več ravneh: za samo vedo (utemeljevanje socialnega dela kot znanosti), za izobraževanje za socialno delo (izobraževanje bodočih in sedanjih socialnih delavk in delavcev), za socialno delo kot poklic z lastno identiteto (standardi, normativi v socialnem delu, utemeljevanje stroke socialnega dela kot avtonomne v oziru na druge sorodne poklice oz. discipline), za nabor znanj, metod in aparata (širjenje obstoječih okvirov vedenja in prakse), za prakso socialnega dela (informacija o praksi in oblikovanje modela za pomoč pri ravnanju in razreševanju dilem v praksi), za presojanje prakse socialnega dela z vidika stroke same, z vidika drugih strok in javnosti (oblikovanje meril), za oblikovanje standardov in podpornih mehanizmov etičnemu ravnanju v praksi (na ravni organizacij, socialne politike itd.).
Usmeritev načrta raziskave sledi ideji, da mora biti socialno delo avtonomna praksa, ki temelji na neodvisnih, refleksijskih in etično osveščenih ocenah situacij, kar naj bi vodilo v pretehtane odločitve za etično odgovorno ravnanje in etične rešitve. V socialnem delu, praksi večnivojskih in multi-kontekstualnih etičnih premislekov, je takšna neodvisna strokovna ocena lahko utemeljena le v jasnih poklicnih ciljih, kjer ozaveščenost in občutljivost za etična vprašanja zahteva vzpostavitev trdnega, jasno definiranega etičnega okvira, ki lahko služi kot merilo za etične premisleke in kot orodje za ravnanje z njimi. Jasna ideja o etičnem izhodišču in jasna poklicna usmeritev je nujna ne le za odgovorno strokovno ravnanje in etično prakso, ampak tudi za ozadje, ob katerega se ravnanje in praksa lahko meri in ocenjuje. Oboje je v kontekstu socialnega dela v Sloveniji trenutno nezadostno oz. pomanjkljivo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt bo prinesel spoznanja, ki pomenijo novost v slovenskem prostoru (tako z vidika vsebine kot tudi metodologije); s tujimi raziskavami je primerljiva le okvirna tema raziskave, njen fokus in za analizo uporabljena metodologija pa sta nova tudi v mednarodnem merilu, zato načrtujem tudi predstavitev raziskave na vsaj dveh mednarodnih konferencah v tujini.
Raziskovalni projekt bo tudi temeljno doprinesel k znanstveni ravni vede socialnega dela, saj bo zapolnil manko na področju raziskovanja etike in etičnega odločanja v socialnem delu, ki je dosedaj še večinoma neraziskano (razen raziskave Sobočan, 2013). Teoretični vpogledi, ki jih bo raziskava lahko ponudila, pomenijo ključni doprinos tako k razumevanju kot tudi utemeljevanju vede socialno delo. Doprinos k znanosti predstavlja metodologija empiričnega proučevanja etičnega odločanja in vrednotnih izbir (dokumentarna metoda), ki bi lahko bila prenosljiva s področja etike v socialnem delu tudi na druga področja odločanja.
Teoretski analizi bo sledilo več produktov: dva znanstvena članka in monografija; priprava gradiv in priročnika za poučevanje in za prakso ter nova tehnologija – orodje (odločevalsko drevo) za pomoč pri odločanju v socialnem delu; predlog izobraževanj za socialne delavke v praksi.
Etično v socialnem delu ne pomeni le spoštljivega odnosa do uporabnikov in sodelujočega pristopa k reševanju problemov; etično v socialnem delu se dotika naravnanosti socialnega dela do družbenega ustroja, vloge socialnega dela v tem ustroju, in tega, kako socialno delo dojema človeška bitja in skupnosti ter kako se do njih pozicionira. Razumevanje tega – v izobraževanju, socialnih politikah in socialnovarstveni zakonodaji, delovnih okoljih in pri samih socialnih delavkah je nujno za to, da se razprava o tem, kaj je etično ravnanje in kaj ne, sploh lahko vzpostavi. Rezultati raziskave bodo ponudili prav to razumevanje, zato bodo relevantni na več ravneh (ostale so predstavljene v točki 17.2.):
1.za samo vedo socialno delo (utemeljevanje socialnega dela kot znanosti),
2.za znanost nasploh (razvijanje nove metodologije na področju raziskovanja etičnega odločanja)
Ker rezultati raziskave oz. njeni končni produkti posegajo na več ravni (znanost, izobraževanje, strokovna praksa, politike), zajemajo celoto vede in poklica socialno delo in zares celostno naslavljajo opisano problemsko področje.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt bo ponudil več produktov: znanstveni članki in monografija, priprava usposabljanja za socialne delavke, dva priročnika in novo orodje oz. tehnologijo (modeliranje odločevalskega drevesa) za pomoč pri odločanju v socialnem delu. Predvsem slednje omogoča povečano učinkovitosti pri odločanju v socialnem delu, kar ima lahko za posledice bolj ekonomično izrabo časa in sredstev (tako v smislu dela socialnih delavk, kot tudi jasnejših, hitrejših in bolj zanesljivih postopkov). Ekonomski učinek seveda ne bo takoj in neposredno merljiv (raziskovalnemu projektu bi morala slediti še faza testiranja, uvajanja itd., implementacija orodja in njegova raba), vendar lahko predvidevamo, da aplikacija tovrstnega modela ne bo ostala brez (tudi) ekonomskih učinkov.
Neposredni pomen raziskave za družbo je tudi v relevantnosti za:
1.za izobraževanje za socialno delo (izobraževanje bodočih in sedanjih socialnih delavk),
2. za socialno delo kot poklic z lastno identiteto (standardi, normativi v socialnem delu, utemeljevanje stroke socialnega dela kot avtonomne v oziru na druge sorodne poklice oz. discipline),
3. za nabor znanj, metod in aparata (širjenje obstoječih okvirov vedenja v socialnem delu),
4. za prakso socialnega dela (informacija o praksi in oblikovanje priporočil za ravnanje in razreševanje dilem v praksi),
5. za presojanje prakse socialnega dela z vidika stroke same, z vidika drugih strok in javnosti (oblikovanje meril),
6. za oblikovanje standardov in podpornih mehanizmov etičnemu ravnanju v praksi (na ravni organizacij, socialne politike itd.).
Neposredni pomen raziskovalnega projekta je predvsem v tem, da bo dostopno novo znanje iz področja etike v socialnem delu (prvi priročniki in monografija iz tega področja v slovenskem jeziku)., ki trenutno v slovenskem prostoru še ni na voljo.
Poleg tega je mogoče pričakovati tudi povečanje razumevanja poklica socialno delo, kar lahko predvsem pozitivno vpliva na zaupanje uporabnikov do storitev v socialnem delu, ki je trenutno pomanjkljivo in zmanjševanje odpora do uporabe socialnodelovnih storitev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo