Projekti / Programi
Zdravje v žepu in na spletu: kritična preizpraševanja sodobnih naprednih orodij in tehnoloških intervencij na področju zdravstva
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
medicinska antropologija, kibermedicina, m-zdravje, e-zdravje, napredne digitalne aplikacije in zdravje, družbene spremembe
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
31559 |
dr. Jana Šimenc |
Antropologija |
Vodja |
2016 - 2017 |
107 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raznovrstne tehnološke intervencije na področju zdravstva najširše zajema pojem kibermedicina (Eysenbach, 1999). V diskurzu kibermedicine močno prevladujejo nekritična tehno-utopična stališča z velikimi obljubami o revolucionarnih potencialih tehnologij, med drugim o zmanjševanju stroškov v zdravstvu, izboljšani učinkovitosti, kakovosti in dostopnosti do storitev, povečani pacientovi odgovornosti in avtonomiji. Kljub več kot desetletnim obljubam vlad in industrije, pa tako individualni, nacionalni kot evropski vele-projekti na področju telemedicine ne (s)tečejo. Vse bolj postaja jasno, da je tudi človeški oziroma kulturni dejavnik tisti, ki onemogoča enostaven razmah kibermedicine.
Novodobni razmah e-/m-zdravja in nenehen razvoj aplikacij s področja zdravega življenja, preventive in samooskrbe kroničnih bolezni potrebuje več družboslovne raziskovalne pozornosti (Lupton, 2014a). Opazno je izrazito pomanjkanje razumevanja širših družbeno-kulturnih okoliščin pri ustvarjanju digitalnih tehnologij v zdravstvu (Rich & Miah, 2014).
Cilj medicinskoantropološke raziskave je zapolniti vrtel ter kritično in kompleksno premisliti dinamiko na področju kibermedicine.
Temeljni cilji raziskave so:
- analiza sodobnih pojavov družbenih sprememb ter sodobnih diskurzov razumevanja zdravja, zdravljenj in bolezni.
- analiza posameznikovih motivov za ne/udejstvovanje ter načinov (kreativnega) soustvarjanja procesov kibermedicine.
- razmisleki o povezavah med uporabo tehnologij in sebstvom.
- analiza ustvarjanja samo-zdravilnih ali preventivnih obredov z uporabo spletnih aplikacij.
- razkrivanje ozadij razmerij moči.
Raziskava bo vključevala več kritičnih premislekov o potencialih in omejevanju družbene solidarnosti, širitve potrošništva, izključevanja oziroma dostopnosti zdravstva, nadzora in varnosti, ki jih prinaša vpletanje digitalnih tehnologij v zdravstvene domene. Kompleksnejša družbeno-kulturna ozadja in mehanizmi ne/delovanja bodo prikazani s pomočjo izbranih reprezentativnih študij primerov.
Prva faza dveletnega projekta bo namenjena analizi gradiva, pregledu obstoječih zdravstvenih aplikacij ter vključevanju v tehnološko skupnost. Izbor najustreznejših študij primerov bo narejen v sodelovanju z industrijo. Druga, najobsežnejša faza bo namenjena zbiranju gradiva s terena ter poglobljenim pogovorom (z uporabniki, zdravniki, predstavniki z industrije). Opazovanje z udeležbo po potekalo skozi celoten projekt. Sledila bo zaključna faza analize gradiva ter oblikovanju priporočil.
Pristop k raziskovanju tehnologij v zdravstvu ne bo utopičen kot tudi ne distopičen. Uporabljeni bodo kvalitativni kritični medicinskoantropološki metodološki prijemi: analiza gradiva, opazovanje z udeležbo (terensko delo), 30 poglobljenih (spontanih in načrtovanih) intervjujev z uporabniki ter predstavniki industrije in medicine. Teren raziskave bo sicer Slovenija, a ker spleta ni mogoče omejevati z državnimi mejami, bo del raziskave potekal tudi v virtualnem svetu. Z inkorporaciijo spleta v etnografsko delo, bo etnografija tudi digitalna, kar je že postala ustaljena etnografska metoda. Analiza podatkov bo temeljila na teoretičnih pristopih kritične medicinske antropologije. Pri interpretaciji inovacij bo tudi upoštevano Rabinowo razumevanje sodobnosti (Rabinow, 2011) ob podpori teorije normalizacije procesov (May, 2013).
Namen raziskave je osvetliti spregledana družbena ozadja ter poglobiti dialog med družboslovnim, medicinskim in tehnološkim pogledom. Projekt posledično meri tudi k odpiranju novih raziskovalnih poti. Rezultati raziskave naj bi tudi pripomogli industriji in politiki pri oblikovanju izboljšanih in uporabniku naklonjenih, solidarnostnih, vključujočih, odzivnejših in družbeno odgovornejših strategij v kibermedicini. Raziskava bo imela izjemen pomen za domačo in tujo strokovno javnost.
Izkušenost, samostojnost pri delu, bližina terena, organiziranost, fleksibilnost in kreativnost raziskovalke zagotavljajo izvedljivost predla
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni projekt ima precejšen pomen za razvoj sodobne, predvsem medicinske antropologije v Sloveniji in širše. Odpiral je namreč izjemno aktualno in v antropologiji še precej raziskovalno podhranjeno področje ontologij digitalnega zdravja (izrazito več pozornosti mu namenjajo sociologija in raziskave o znanosti in tehnologijah). Vzrok za »antropološki zaostanek« je seveda tudi v metodologiji, saj antropološke raziskave zahtevajo dolgotrajnejše opazovanje. V obdobju zadnjih dveh let so sicer tudi antropološke raziskave v korenitem porastu, močnejši teoretski centri in raziskovalne skupine pa so se izoblikovale v Veliki Britaniji, Skandinaviji, Združenih državah Amerike in na Nizozemskem (navsezadnje so to tudi države, ki ustvarjajo določene »trende« in tehnološke inovacije, ki se potem prenašajo naprej). Raziskovalka je redno spremljala tekoče raziskave ter se tudi na osnovi osebnih stikov in navez seznanjala z nekaterimi preliminarnimi raziskovalnimi rezultati. Projekt je tudi pomemben prispevek k razreševanju metodoloških dilem ob raziskovanju digitalnega/virtualnega/spletnega. Raziskovalka zagovarja holistični pristop ter potrebo po nenehnem prevpraševanju dinamičnega odnosa med spletnim in analognim svetom (Boellstorff 2016, Miller 2017). Znanstveni projekt je torej potekal v tesnem stiku z najsodobnejšimi teoretskimi in metodološkimi izhodišči »zahodne« antropologije, ki jih je raziskovalka vnašala v domači antropološki milje. Hkrati pa je z udeležbami na konferencah in vključevanjem v raziskovalne mreže prenašala raziskovalne izsledke iz post-socialističnega konteksta v mednarodno raziskovalno okolje (v nastajanju in kratkoročnem načrtu so tudi objave člankov v tujih znanstvenih revijah, pod vostvom raziskovalke je v fazi ocenjevanja prijava za temeljni znanstveni projekt, ki bi bila nagradnja pričujoče raziskave). Pprojekt ima torej tudi v mednarodnem kontekstu komparativno vrednost. Na pobudo raziskovalke je v so-uredništvu tudi nastal poglobljen in znanstveno kvaliteten tematski blok Meandri medicinke antropologije (objavljen v Glasniku slovenskega etnološkega društva), ki je pomemben prispevek k ohranjanju medicinskoantropološke raziskovalne kontinuitete, vzpostavljanju slovenske terminologije, zagotavljanju vidnosti sodobnih raziskav različnih teoretskih ozadij ter nujnega, a nezadostnega medinstitucionalnega in raziskovalnega povezovanja raziskovalcev. Z izjemno aktivnim in komunikativno veščim pristopom je bil tudi dosežen cilj projekta, saj je raziskovalka vseskozi uspešno prenašala antropološka dognanja med različne akademske (medicinske, filozofske, zdravstvene, računalničarke, sociološke) in strokovne (politične, javno-zdravstvene, start-upovske, gospodarske) javnosti. Ustvarila je več dobrih temeljev za nadaljnja interdisciplinarna sodelovanja in združevanja raziskovalnih poti. Pri tem je ključno poudariti, da raziskovalka vztraja in uspeva ohranjati specifičnost, karakter ter kritičnost antropološke misli ter se ne podreja tržnim zahtevam ali poenostavljanjem antropološke metodologije.
Pomen za razvoj Slovenije
Tako imenovano digitalno zdravje je relativno svež koncept. Ima šele 20-letno zgodovino razvoja, a je že pustil močan družbeni pečat, je gradnik in napovednik revolucije ter impulz sprememb v medicini, zdravstvu in ne/zdravju. A vzporedno se po zadnjih dinamičnih 20-letih razvijanja raznovrstnih digitalnozdravstvenih rešitev jasno kaže, da je njihovo umeščanje v kaotično družbeno realnost izjemno zahtevno, in da ne poteka po začrtanih tirnicah. Zato so trenutna vse bolj ključna in poudarjena vprašanja, kako uspešnejše prenesti inovacij v prakso. Med tem ko vlada poudarja družbeni in ekonomski pomen Strategije o digitalnem razvoju Slovenije in drugih procesov digitalizacije in informatizacija vidikov naših življenj, saj naj bi to pomenilo napredek družbe ter doprinos k splošni blaginji in "lepši" gospodarski sliki države. Pričujoča raziskava je zato izjemno pomemben prispevek k razumevanju manj vidnih in globljih družbenih mehanizmov v ozadju, ki vplivajo na postajanje in tvorjenje odnosov s tehnologijami in spremembami na področju zdravstva, medicine in človekovega ne/zdravja. Izbrane ugotovitve in rezultati projekta so in bodo preneseni tudi ustvarjalcem strategije digitalnega oz. eZdravja v Sloveniji (ki je še vedno, kljub več-letnim napovedim in obljubam ni). Pričakovanja raziskovalke so, da bodo na ta način ter tudi z nadaljnjim sodelovanjem in pogovori s pristojnimi, rezultati raziskovalnega dela neposredno vidni pri ustvarjanju bolj vključujočih digitalnozdravstvenih rešitev. Raziskovalka bo tudi še naprej opozarjala, da morajo pri uvajanju eRešitev namesto interesov zavarovalnic, političnega nadzora, diskurzov o finančnih prihrankih in optimizacijah ter vizij medinske prakse IT podjetij, prevladovati in voditi kompleksnejše razumevanje pomenov določenih procesov in obstoječih materialnosti v medicinski praksi, interesi pacientov in zdravstvenega osebje, ki se (trenutno) kaže kot spregledan člen pri uvajanju eRešitev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
