Projekti / Programi
Vsakdanje religiozne prakse in konvertitstvo na Slovenskem (1918-1941)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
vsakdanje religiozne prakse, konvertitstvo, zgodovinska antropologija, Kraljevina Jugoslavija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29463 |
dr. Gašper Mithans |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2016 - 2017 |
99 |
Organizacije (1)
Povzetek
V Kraljevini SHS/Jugoslaviji se srečajo religije ter pravne ureditve različnih ozadij in tradicij. Kot ključni nosilec »starega reda« je Rimskokatoliška cerkev (RKC) v slovenskem delu Jugoslavije vzdrževala svoj dominanten položaj, ki pa je bil soočen z multikonfesionalnostjo nove države. Zaradi splošnega konservatizma in gospodarske zaostalosti kraljevine je bil proces modernizacije v novem državnem okvirju upočasnjen. Na ta proces so se različne skupine znotraj slovenske RKC odzivale različno, kar je razbilo njeno politično enotnost. Da bi te posebnosti lahko analizirati in priskrbeli raziskave, ki bodo primerljive s študijami o stanju v drugih regijah Evrope, je potrebno primerjati odnose med različnimi verskimi skupnosti v tem prostoru ter zgodovinske kontekste različnih evropskih regij.
Projekt je razdeljen na tri tematske sklope:
V prvem sklopu se bo na raziskalo mehanizme in relacije moči med glavnimi akterji na religioznem polju na Slovenskem v času med svetovnima vojnama. V tem oziru projekt izhaja iz problematizacijo Bourdieujeve konceptualizacije religioznega polja (simbolna dimenzija).
Drugi sklop bo dopolnil predhodne ugotovitve s študijo neposrednih in posrednih interakcij med laiki in »religioznimi specialisti« na primeru večinske verske skupnosti (katolikov). Pri tej analizi je poudarek na družbenih odnosih in vsakdanjih religioznih praksah (družbena dimenzija). Oba teoretsko zasnovana sklopa bosta priskrbela teoretskokonceptualni okvir za zadnji sklop.
V okviru študije primera verskega konvertitstva in medverskih odnosov na Slovenskem v obdobju med svetovnima vojnama se bo raziskalo fenomen verskega konvertitstva, pri čemer se bo sledilo novejšemu trendu v zgodovini in antropologiji, ki poudarja mnoštvo družbenih identitet. Z raziskavami kulturnih transferjev verskih prestopov lahko razkrijemo pomembne vidike transformacij, kontinuitet in transmisij v večkulturni družbi.
Temeljni cilji raziskave so:
- izdelava teoretskokonceptualnega okvirja za analizo »strategij« in »taktik« na religioznem polju;
- delovna definicija termina laik v ožjem in širšem pomenu;
- prepoznava in definiranje različnih tipov verskega konvertitstva;
- analiza izbranih »konvertitov« ter odzivov verskih skupnosti na prestope.
Z upoštevanjem nacionalnega (slovenskega) in širše regionalnega (Jugovzhodna Evropa) zgodovinskega konteksta se bo modificiralo ter kritično reflektiralo neustrezno rabo »zahodnih« konceptov. Tako se bo opravilo se bo prve pertinentne raziskave konvertitstva v tem prostoru.
Z zgodovinskoantropološkim znanstvenim aparatom se bo opravilo arhivsko raziskavo (Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor, Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ptuj, Archivio diocesano di Trieste, Arhiv Srbske pravoslavne cerkvene občine Ljubljana idr.), krajše terensko delo namenjeno zbiranju gradiva ter diskurzivno analizo izbranih tekstov. Obravnavalo se bo tudi naracije skozi (avto)biografske vire, določene osebne zapuščine, časopise in vizualni material. Ker raziskave konvertitstva v precejšnji meri temeljijo na t.i. ego-dokumentih, se bo tem namenilo posebno metodološko obravnavo. Fokus pri vseh analizah virov bo na njihovem kritičnem branju z upoštevanjem režimov zgodovinskosti.
Rezultate projekta se bo vključilo v relevantne znanstvene razprave v obliki treh znanstvenih člankov, gostujočega predavanja na tuji univerzi, udeležbe na dveh znanstvenih konferencah in z organizacijo panela o konvertitstvu. Pri »komunikaciji« z lokalnim, slovenskim in mednarodnim okoljem se bomo oprli zlasti na spletno stran projekta in na projekte v teku, ki se dotikajo prostora Slovenije in jugovzhodne Evrope. Raziskovalna dognanja se bo tudi posredovalo v pedagoški proces.
Pomen za razvoj znanosti
V slovenskem prostoru, pa tudi sicer v nekdanji Jugoslaviji, do sedaj še ni bila opravljena konsistentna in teoretsko utemeljena študija religioznega polja v obdobju med svetovnima vojnama. Obrobno so bili obravnavani aspekti »religije laikov«, njihovo delovanje ter strukture, ki so jih generirale religiozne institucije. Skozi projekt se je tako prvič podrobno raziskalo skoraj povsem prezrto temo – verske konvertite na Slovenskem. Gre za reprezentacijo odzivov posameznikov in družbenega okolja na "anomalije" na področju religije. Pri tem se je uporabilo zgodovinskoantropološki pristop, ki si deli metode raziskovanja, koncepte, področja raziskave in orodja z različnimi (pod)disciplinami v humanistiki in družbenih vedah, a kljub multidisciplinarni odprtosti ohranja pertinentnost. Ta metodološki pristop je tudi omogočil temeljito raziskavo tematike, ki je bila prezrta najverjetneje tudi zaradi skoposti »klasičnih« arhivskih virov. Tako se je tudi skušalo preseči dve oviri, s katerimi se sooča zgodovinska antropologija izrazito v Sloveniji, do neke mere pa tudi drugod. Po eni strani je močno usidrano prepričanje, da sta zgodovina in antropologija antitetični, namesto da bi se gradilo na njuni komplementarnosti, po drugi strani pa se v skladu s širokim poljem, ki ga pokriva zgodovinska antropologija, precej študij, sledeč aktualnim trendom, predstavlja za zgodovinskoantropološke, četudi to niso. Prepletanje med zgodovino in antropologijo, širitev zanimanja h kulturi in etnografiji pri zgodovinarjih ali k zgodovini in arhivskemu gradivu pri antropologih, je predvsem modifikacija raziskovalnih praks znotraj posamezne discipline, bolj invencija – pogosto neteoretizirana – kot enakopravna izmenjava ter zavezništvo med disciplinama. Takšna dela se običajno sklicujejo ravno na (domnevno) interdisciplinarnost. V slovenskem znanstvenem okolju je potrebno vzpostaviti trajen prostor za diskusijo in kritično refleksijo znanstvene humanistične in družboslovne produkcije, v katerem je sodelovanje med zgodovino in antropologijo prvi korak, a bo potrebnega še precej truda, da bi se v Sloveniji utrdilo zgodovinsko antropologijo kot samostojno uveljavljeno področje raziskovanja. Sicer je zgodovinska antropologija uveljavljeno polje raziskovanja, ker njeni analitični postopki kritično reflektirajo problematično naravo zgodovine same, predpostavke družbene teorije in interdisciplinarnosti, delovanje lastne domene, kakor tudi drugih znanosti. Ta značilnost jo umešča na obrobja konvencionalne akademske prakse. Uvajanje antropoloških metod raziskave v študije religij s povezovanjem arhivskega in terenskega dela daje dodatno kvaliteto raziskavam. Eden od glavnih namenov raziskave je bil prispevati k razširitvi zgodovinskoantropološke metodologije v Sloveniji v raziskovalnem in pedagoškem procesu in vzajemna vključitev v mednarodno znanstveno izmenjavo. Vprašanje, kaj je in kaj naj bi bila zgodovinska antropologija, je treba nasloviti v relevantnem mednarodnem kontekstu.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo v Sloveniji je v tem, da bodo sklepni in nekateri sprotni rezultati raziskovalnega projekta prosto dostopni vsem javnim ustanovam pri vodenju družbenoekonomskega razvoja, pri izboljšanju izobraževanja, verske in medkulturne komunikacije in pri ohranjanju kulturne dediščine, posebej pri: - izboljšanju dialoga državnih institucij z verskimi skupnostmi ter krepitvi sodelovanja vse civilne družbe; - zagotavljanju sodobnega znanja in gradiva za poučevanje zgodovine, antropologije ter drugih ved zlasti v navezavi na religijo; - dialogu med verskimi skupnostmi; - vprašanjih konstrukta identitet(e); - spodbujanju aktivnosti raziskovalcev s tega področja ter nudenju uslug javnemu sektorju ter posameznikom; - ohranjanju lokalne snovne in nesnovne kulturne dediščine ter omogočanju njene dostopnosti širši javnosti. Rezultate projekta se je v manjši meri vključilo v pedagoški proces diplomskega študija v Sloveniji, kar je vplivalo tudi na povezovanje s tujimi univerzami. Nosilec projekta je zaposlen kot raziskovalec na ZRS Koper, v času trajanja projekta pa je nekaj časa deloval tudi kot zunanji sodelavec Oddelka za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Posamezne vsebine ter metodološke in teoretične novosti so zato bile posredno vključene v študijski program na 1. stopnji omenjene fakultete. Rezultati raziskovalnega projekta so tako prispevali k zmanjšanju pomanjkljivosti slovenskih univerz na ravni kvalitete in konkurenčnosti v mednarodnem in evropskem merilu, na čemer je tudi poudarek v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu (NRRP) (1.2.2). Povezovanje verskih skupnosti in različnih strok predvsem z organizacijo simpozija ter s spletno stranjo je in bo še nadalje prispevalo k tesnejšemu povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja z namenom dviga kakovosti proučevanja in poučevanja, kar je ena izmed nalog, ki so zapisane v NRDP (4.5.2). Poskušalo se bo odpreti prostor za kritične družbene razprave ter inter- ter multidisciplinarne pobude. Izobraževanje visoko izobraženih kadrov, ki je za slovensko družbo bistvenega pomena, se je skušalo obogatiti z inovativnimi zgodovinskoantropološkimi pristopi (in njihovo primerno aplikacijo v univerzitetne programe in projekte). Zbrano gradivo in indeksirana baza arhivskih virov nudijo možnosti za nadaljnje raziskave tudi raziskovalcem delujočim izven okvirov raziskovalnih ustanov. Zlasti s povezovanjem z mednarodnim in interdisciplinarnim evropskim projektom »Burnt in memories« se je naslovilo široko mrežo lokalnih in nacionalnih akterjev na področju kulture, medijev in izobraževanja. Za slovenski prostor bo predlagani projekt pomemben tudi za poznavanje, prepoznavanje in primerno vrednotenje kulturne dediščine na področju religije ter sobivanja kultur.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
