Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

PLANIRANJE DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU IN V INSTITUCIONALNEM OKOLJU NA TEMELJU MODELA MNOGOTERIH POJEMANJ

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
7.00.00  Interdisciplinarne raziskave     

Koda Veda Področje
S215  Družboslovje  Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
model mnogoterih pojemanj, staranje, institucionalna oskrba, oskrba na domu, dolgotrajna oskrba, bivališče, financiranje, obratna hipoteka
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28680  dr. David Bogataj  Urbanizem  Vodja  2016 - 2018  351 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2734  MEDIFAS Mediteranski inštitut za sodobne študije  Šempeter pri Gorici  2333031 
2.  3757  Zavod INRISK - Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom  Trebnje  7199554  948 
Povzetek
Temeljni cilj te raziskave je razvoj modela in ustreznih podatkovnih baz ter evidenc za načrtovanje storitev in zagotavljanja optimalnih bivanjskih pogojev starostnikov, bolj ali manj potrebnih dolgotrajne oskrbe zaradi padajočih funkcionalnih zmožnosti, vključno z oskrbo na domu. Za dosego tega cilja pa bomo kot osrednjo nalogo razvili model mnogoterih pojemanj vezan na optimalno obliko bivališča za starostnike s padajočimi funkcionalnimi zmožnostmi, z implementacijo v slovenske regije. V raziskavi bomo uporabili pristop z mnogoterimi pojemanji, prvič tudi na področju stanovanjske oskrbe starostnikov in spremljajočih storitev oskrbe, kot novo orodje za boljše napovedovanje logističnih, oskrbnih in stanovanjskih potreb oseb z upadajočimi funkcionalnimi sposobnosti in zato spreminjajočimi se potrebami glede storitev oskrbe in zadovoljevanja stanovanjskih potreb. Zaradi problemov financiranja nadstandarda oskrbe bomo razvili fleksibilne sheme obratnih hipotek, ki jih danes niti v literaturi niti v praksi ne poznamo, pa lahko bogato širijo množico možnih izbir starostnikov. Prednost takih modelov bo v tem, da bodo vezani na osebo in ne na gradbeni objekt, kot je značilno za današnje produkte črpanja likvidnih sredstev iz nepremičnega premoženja v praksi, kar daje uporabnikom takih produktom novo privlačnost tudi v evropskem prostoru, ki s temi bančno-zavarovalnimi produkti ni dobro seznanjen. Trodimenzionalne tablice (vezane na optimalno bivanje) bodo predlagane kot ena od novih statističnih podlag, ki bi jih morala vzdrževati državna statistika, zato bomo podali tudi predlog novih evidenc.
Pomen za razvoj znanosti
(1) Izvedli bomo mešano kvalitativno-kvantitativno analizo, kaj je v Sloveniji najpomembnejše za starejše odrasle, ki so izpostavljeni zmanjševanju funkcionalne sposobnosti, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na vprašanje, kaj je najpomembnejše za slovenske upokojence v zvezi z dolgotrajno oskrbo in grajenim prostorom kot bivališčem in okoljem, v katerega so vpeti in v njem naletijo na vrsto barier. Izvedli bomo triangulacijo glede na rezultate, ki jih je dobila naša kolegica prof. Debra Dobbs (2015), s katero že sodelujemo na bilateralnem projektu s tem delom vsebine in s katero pripravljamo prvo posvetovanje slovenskih medicinskih sester na temo dolgotrajne oskrbe že to jesen. Na temelju triangulacije bomo podali oceno, v kolkšni meri je dobre prakse v ZDA mogoče prenesti v slovenski prostor. (2) Na podlagi našega dosedanjega razvoja modela, ki smo ga na povabilo nedavno objavili v Springerjevi seriji:  "Springer Proceedings in Mathematics and Statistics" (Bogataj et al, 2015), bomo še naprej razvijali model mnogoterih pojemanj za modeliranje verjetnosti prehodov med posameznimi stanji funkcionalnih zmožnosti, ki temelji na lestvici ocene sposobnosti samooskrbe (CDS). Do sedaj ni bilo zaslediti članka v znanih mednarodnih revijah, ki bi uporabil CDS lestvico v modelu mnogoterih pojemanj. (3) Ugotovitve v (1) in (2) zgoraj, nam bodo pomagale, da povežemo model mnogoterih pojemanj s tabelo optimalnega bivališča in grajenega okolja za starostnike. Tudi ta model je novost. (4) Tudi fleksibilne obratne hipoteke ki jih bomo razvili v projektu, so prav tako novost v obstoječi literaturi. (5) Model obratne hipoteke s prilagodljivimi parametri bo vložen v model grafa (dejansko mreže) mnogoterih pojemanj. Izdelali bomo simulacijski modl, ki bo omogočal študije vplivov sprememb parametrov in še posebej vplivov povečanja kupne moči (zaradi črpanja nepremičnega premoženja za dvig kvalitete življenja starostnikov) na verjetnosti prehodov v modelu (3), kar je še dodatna novost. (6) Model zajemanja podatkov iz različnih institucij na nivo države (SURS) bo v podporo državni statistiki, da pripravi potrebne podatkovne podlage za uspešno izvajanje "srebrne" ekonomije.
Pomen za razvoj Slovenije
Učinkovitejše upravljanje družbenih virov v starajoči se družbi Kot navaja International Association of Gerontology and Geriatrics (2008) "it is important to recognize the need for a range of specialized housing options for this population, and to maximize opportunities for older people to age in place in their own home" (but it is not supposed their old home where the extend family was living). Temu želimo slediti v projektu. Priporočilo Sveta EU 2 iz leta 2013 navaja, da je potrebno "omejiti s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljšati dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izboljšanjem usmerjanja nadomestil in ugotavljanja njihove upravičenosti ter povečanjem preventive za zmanjšanje invalidnosti/odvisnosti." Zato potrebujemo boljše napovedi po potrebah bivališč, ki se prilagajajo upadajočim funkcionalnim zmožnostim. To bo omogočeno z razvojem modela mnogoterih pojemanj. Kot je zapisano v Izhodišču za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo – novo gradivo št. 1(www.mddsz.gov.si) "V Republiki Sloveniji nimamo ustrezno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Prejemki in storitve niso povezani v enovit sistem, prav tako ni koordinacije med različnimi službami, zaradi česar se zmanjšuje kakovost in učinkovitost na tem področju, ter omejuje dostop določenim skupinam prebivalstva. Večina formalnih storitev se izvaja v institucionalni obliki, medtem ko so storitve pomoči na domu, preventive, zgodnje rehabilitacije, pa tudi uporaba sodobnih informacijskih tehnologij precej nerazvite. V prihodnjih letih se bo zaradi hitrega večanja števila starejših oseb potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe še povečevala, predvsem za osebe, ki so starejše od 80 let." Zato so usterezne projekcije potrebnih aktivnosti in potreb po ustreznem grajenem prostoru nujne. Uvedba večje možne fleksibilnosti pri izvajanju ERS bi pritegnile nove koristnike v finančne institucije, izvajalke, ki zaradi majhnega nabora produktov obratnih hipotek in neustrezne zakonodaje nimajo zadovoljivega trga, hkrati pa bi tabele mnogoterih pojemanj zmanjšale negotovost posameznih parametrov v zavarovalnih produktih. Zato bomo: predlagli metodologijo za izgradnjo baze podatkov in javnih evidenc (ki morajo biti vzpostavljene s strani nacionalnih in EUROSTAT statistike) kot tudi     nekatere spremembe v nacionalni zakonodaji, ki danes ovirajo učinkovito upravljanje in varne bančno-zavarovale produkte za starejše. Predlagani projekt nudi prispevek k novi nacionalni, evropski in OECD statistični metodologiji. Razvoj modela mnogoterih pojemanj v povezavi z modelom optimalne rabe grajenega prostora in oskrbe lahko izboljša tudi prostorsko planske rešitve.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno