Projekti / Programi
Razvoj modela za spremljanje in vrednotenje razvojnih programov in projektov javnega sektorja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.01 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Javna uprava |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S170 |
Družboslovje |
Politične in upravne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
modeliranje izvajanja javnih politik, vrednotenje učinkov javnih politik, , kazalniki vrednotenja, katalog kazalnikov, učinkovitost javnega sektorja
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagana raziskava temelji na ugotovitvi, da je izvajanje javnih politik, programov ter projektov ( v nadaljevanju JPPP) v institucionalnem in upravljavsko/izvedbenem pogledu ena najšibkejših točk delovanja slovenske države in njene javne uprave. Trditev potrjujejo številne mednarodne študije, prepočasno izvajanje evropskih direktiv itd. V teoretičnem pogledu se raziskava naslanja na že uveljavljene teorije, kot so institucionalno teorijo (institutional theory), sistemsko teorijo (system theory), teorijo racionalne izbire (theory of rational choice) in pa teorijo dobrega vladanja (good governance).
Javno upravljanje se ne glede na vsebino posameznih politik izvaja na dveh ravneh, (1) politično-institucionalni ter (2) upravno-izvedbeni ali instrumentalni ravni. Obe ravni se bistveno razlikujeta po naravi svojega delovanja. Prva raven je večinoma v domeni politike, ki svoje usmeritve izvaja preko vlade in parlamenta. Predlagani projekt je osredotočen na to drugo, to je upravno-izvedbeno raven, ki prek upravnega aparata (organov javne uprave) realizira politično oziroma institucionalno določene cilje in prioritete, ki se preslikajo v množico JPPP.
V Sloveniji še ni bila opravljena celovita analiza stanja in slabosti na področju izvajanja in evalvacij učinkov JPPP. Še manj je zaslediti poizkuse poenotenja pristopov, razvoja enotne metodologije spremljanja in vrednotenja učinkov JPPP. Kazalnikov uspešnosti JPPP se večinoma ne uporablja, IT podpora procesom izvajanja JPPP je šibka. Z razpoložljivimi instrumenti lahko stanje javnih politik le parcialno ocenjujemo. Problem je izrazito interdisciplinaren. Razpoložljiva orodja niti pri pripravi JPPP, še manj pri njihovem spremljanju in evalvaciji ne ustrezajo. Potrebovali bi interdisciplinarno-sistemske rešitve, ki omogočajo integracijo ključnih pogledov priprave in izvajanja JPPP, med njimi zlasti: institucionalni; normativni; ekonomski/finančni ter organizacijsko/informacijski pogled.
Cilj projekta je na osnovi analize stanja v Sloveniji ter primerjalne študije pristopov v izbranih državah EU, oblikovanje poenotene metodologije ter generičnega integriranega modela za podporo izvajanju in evalvaciji učinkov JPPP. Model bo podprt s katalogom kazalnikov in prototipom IT rešitve za poenoteno spremljanje in izvajanje JPPP na poljubnem področju. Model bo preverjen v realnem okolju slovenskih ministrstev na vsaj treh izbranih JPPP. Ključna dodana vrednost predlaganega modela je integracija različnih vidikov izvajanja JPPP (procesni, ekonomsko-finančni, normativni/regulatorni). Model bo podprt z konsistentnim sistemom povezanih in vertikalno združljivih kvantitativnih kazalnikov, kar bo omogočalo sprotno evalvacijo učinkov ter povratno zanko v sistemu izvajanja JPPP (feedback) to je ustrezno ukrepanje. Predlagana raziskava se bo naslanjala na izkušnje in pristope projekta KRONOS, zaključen v letu 2014 (http://www.kronos.si/), ki je bil osredotočen na razvoj kazalnikov za evalvacijo politik, programov in projektov e-uprave.
Raziskava bo izvedena v treh fazah. V prvi fazi raziskave bo izvedena analiza izvajanja JPPP v organih javne uprave v Sloveniji, ter primerjalna študija v izbranih državah. V drugi fazi raziskave bo razvit generični model za izvajanje in evalvacijo učinkov JPPP, ki bo temeljil na lastnem katalogu kazalnikov. V tretji fazi bo razširjen katalog kazalnikov KRONOS, ki bodo omogočali uporabo modela na poljubnem področju JPPP. Izdelana bo IT rešitev, za uporabo modela in kataloga kazalnikov, preizkušena na treh izbranih področjih izvajanja JPPP.
Raziskava je zasnovana tako, da bo poleg novih teoretičnih spoznanj o vseh ključnih vidikih izvajanja JPPP pripeljala do rezultatov in rešitev, ki bodo bistveno prispevale k krepitvi kompetenc vrhnjih hierarhičnih ravni ministrstev in direktoratov (ter tudi na lokalnih ravni) pri izvajanju JPPP. Katalog kazalnikov bo objavljen kot javna ekspertna baza na spletu ( v dveh jezikih).
Pomen za razvoj znanosti
Načrtovana raziskava ima začrtane jasne teoretične in praktične cilje, ki bodo prispevali k poglobitvi teoretičnega instrumentarija za bolj sistemsko obravnavo problematike in boljšemu razumevanju kompleksnosti obravnavanega področja v znanstveni sferi. Obenem pa želimo prispevati tudi h krepitvi kompetenc upravnih organov, ki so pristojni za izvajanje JPPP na svojih področjih.
1. V teoretičnem pogledu se bomo v raziskavi osredotočili predvsem na institucionalne ter organizacijke vidike izvajanja JPPP v organih javne uprave. Pri tem bomo opredelili ključne institucionalne dejavnike, umestitev 'policy making units' v organizacijske strukture ministrstev in direktoratov, njihove potrebne kompetence, ter kadrovsko zasedbo. Opredelili bomo tiste ključne institucionalne in organizacijske dejavnike, ki najbolj vplivajo na uspešnost izvajanja JPPP, ne glede na izbrano področje in jih je zato mogoče posplošiti ne glede na področje.
2. Na osnovi študija na eni strani ključnih dejavnikov uspeha in na drugi množice modelov in pristopov na področju oblikovanja in izvajanja JPPP bomo razvili poenoten generični model izvajnja JPPP ki ga bomo preverili v realnem okolju slovenskih ministrstev. Ključen prispevek razvitega modela bo, da bo vključeval različne vidike izvajanja JPPP in omogočal sprotno usklajevanje različnih izvedbenih dejavnikov, ki pogosto odločujoče vplivajo na uspeh ali neuspeh izvajanaja JPPP, kot so normativna/regulatorna umestitev JPPP v slovenski pravni red, finančno spremljanje izvajanja JPPP in sprotno zagotavljanje potrebnih finančnih virov.
3. Kot enega od osrednjih prispevkov načrtovane raziskave štejemo nadaljnji razvoj ter razširitev modela in kataloga kazalnikov, ki bo iz svojega izhodiščnega področja to je e-uprave (kjer je katalog izvorno nastal v okviru projekta KRONOS) razširjen na druga področja izvajanja JPPP. Vemo, da v znanstveni sferi in v praksi obstaja in se uporablja množica različnih kazalnikov uporabnih tudi za področje JPPP, ki so pa metodološko, sistemsko in tematsko med sabo pogosto povsem nepovezljivi saj so nastajali pod okriljem različnih mednarodnih organizacij, kot so UN,OECD, Svetovna banka, EU in nacionalnih znanstvenih in strokovnih krogov. Glavna prednost enotnega kataloga kazalnikov je torej v tem, da nam nudi kazalnike, ki so metodološko usklajeni, primerljivi, kar omogoča tudi njihovo agregacijo na različnih hierarhičnih ravneh obravnave JPPP ter hkratno vrednotenje učinkov projektov iz različnih zornih kotov, ekonomskega socialnega, ekološkega itd. Katalog bo po zaključku projekta na voljo znanstveni in strokovni javnosti kot javna ekspertna baza v dveh jezikih, slovenskem in angleškem.
4. Razvit bo prototip Informacijskega orodja, ki bo omogočalo sprotno spremljanje izbrane JPPP ter evalvacijo učinkov ob uporabi kataloga kazalnikov. Prototip orodja bo preizkušen na izbranih treh primerih JPPP. Orodje bo po zaključku projekta na voljo znanstveni in strokovni javnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je od začetka krize po skoraj vseh kazalnikih razvitosti zdrsnila močno navzdol v primerjavi z drugimi članicami EU ali OECD. Če izpostavimo samo GDP, ki je od cca 90% evropskega povprečja zdrsnil na cca 80% povprečja EU, lahko zaključimo, da je Slovenija po letu 2008 ena od finančne in gospodarske krize najbolj prizadetih držav. Svojo veliko razvojno prednost pred skoraj vsemi novimi članicami EU je Slovenija že skoraj v celoti izgubila. Vse to potrjuje ugotovitev, da ima slovenska država velike težave ne samo pri opredeljevanju svojih lastnih razvojnih ciljev pač pa tudi tistih skupnih, ki jih EU opredeljuje preko EU direktiv. Slovenija ima najvišji 'transposition deficit' (http://ec.europa.eu/internal_market/scoreboard/performance_by_governance_tool/transposition/index_en.htm#maincontentSec2 ) med vsemi članicami EU, kar potrjuje, gornje trditve, da država kasni pri implementaciji vseh razvojnih politik, ki jih določa EU. O vzrokih za takšno stanje je bilo do sedaj opravljenih zelo malo raziskav, še manj pa o možnih rešitvah za izboljšanje stanja.
Najnovejši primer slabega delovanja uprave pri izvajanju javnih politik je primer izgradnje drugega tira železnice med Divačo in Koprom. Čeprav naj bi bila izgradnja tega tira na železnici, ki povezuje eno največjih jadranskih luk z Centralno Evropo, že vsaj deset let najvišja državna razvojna prioriteta, nas je evropska komisija pravkar obvestila, da je naša vloga za sofinanciranje projekta zavrnjena zaradi slabo pripravljene dokumentacije. Kot smo ugotovili so problemi na vseh ravneh izvajanja JPPP sistemske, institucionalne in organizacijske narave.
Predlagana raziskava je ena privih v okviru katere bomo skušali celovito raziskati sedanje stanje, analizirati in identificirati ključne institucionalne, organizacijske, ekonomske in normativne dejavnike uspešnega izvajanja JPPP ter možne rešitve zanje. Oblikovana bodo priporočila in rešitve, katerih uporaba bo prispevala k bolj uspešnemu izvajanju JPPP in s tem prispevala k hitrejšemu razvoju družbe kot celote in njenega gospodarstva. Uporaba razvitega modela in kataloga kazalnikov bi lahko bistveno prispevala h kakovosti odločanja o javnih politikah in spremljanja učinkov njihovega izvajanja.
Večja učinkovitost izvajanja JPPP bo zmanjšala pritisk na javno blagajno in posledično prispevala k zmanjšanju bremen za gospodarstvo
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
