Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj in uporaba metode za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v krasu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.07  Naravoslovje  Geologija  Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda) 

Koda Veda Področje
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
Kras, vodni viri, hidrogeološki model
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  37554  dr. Matej Blatnik  Geografija  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  170 
2.  17548  Leon Drame    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  43 
3.  17549  Franjo Drole    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  98 
4.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Vodja projekta/programa  2016 - 2019  424 
5.  51174  dr. Vanessa Elizabeth Johnston  Geologija  Raziskovalec  2018 - 2019  33 
6.  11067  dr. Martin Knez  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2019  684 
7.  38269  dr. Blaž Kogovšek  Geografija  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  90 
8.  36395  dr. Peter Kozel  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2017  55 
9.  28436  dr. Simona Kralj Fišer  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2019  170 
10.  09652  dr. Andrej Mihevc  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2019  773 
11.  20220  dr. Janez Mulec  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2019  446 
12.  14851  dr. Bojan Otoničar  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2019  238 
13.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2019  490 
14.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2016 - 2019  362 
15.  08099  dr. Tadej Slabe  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2019  671 
16.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2019  501 
17.  24093  Martin Tilen Tancar  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2019  348 
18.  05511  dr. Marija Ulrich-Supovec  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2019  113 
19.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2019  424 
20.  15886  dr. Goran Vižintin  Rudarstvo in geotehnologija  Raziskovalec  2016 - 2019  473 
21.  17552  Mateja Zadel    Tehnični sodelavec  2016 - 2019 
22.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2019  446 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
2.  3284  HGEM d.o.o. Hidrogeologija, geotehnologija, ekologija in monitoring  Ljubljana  1715771  1.037 
Povzetek
Kraški vodonosniki so izdatni, a ranljivi viri pitne vode. Območja oskrbovana z vodo iz kraških vodonosnikov, so ogrožena s pomanjkanjem zadostne količine kvalitetne vode. Tak je primer občin Postojna in Pivka, ki sta se s pomanjkanji v zadnjih letih že večkrat soočali. Namen predlaganega projekta je na primeru območja občin Postojne in Pivke določiti nove standarde iskanja, varovanja in uporabe vodnih virov na krasu. V prvi fazi bomo ovrednotili značilnosti vseh pomembnih kraških vodonosnikov na območju. Delo bo obsegalo pridobivanje terenskih geoloških, speleoloških, hidrogeoloških, geokemičnih in mikrobioloških podatkov. Pridobljene podatke in rezultate bomo skupaj z že obstoječimi podatki iz našega arhiva in javno dostopnimi podatki združili v enotno bazo, ki bo povezljiva z nastajajočim prostorskim hidrogeološkim modelom. Ta bo predstavljal jasno interpretativno vizualizacijo vseh elementov, ki vplivajo na pretakanje in transport v kraškem vodonosniku. Sem spadajo položaj in oblika geoloških formacij in struktur, položaj in dinamika vodnih nivojev, hitrost in smeri prenosa snovi, pridobljene iz vodnih sledenj in hidrokemičnih analiz, viri potencialnih onesnaženj ipd. Hidrodinamiko na ožjih ciljnih območjih bomo raziskovali z modeli toka podzemne vode, ki upoštevajo specifične značilnosti kraških vodonosnikov. V prvi fazi bomo določili dve najbolj obetajoči območji, kjer bomo v drugi fazi izvedli niz podrobnih raziskav. Med drugim predvidevamo tudi izdelavo raziskovalne vrtine, v kateri bomo izvedli več črpalnih poskusov in karotažnih meritev. V končni fazi bomo določili vodovarstvene pasove in izdelali karto ranljivosti, ki so osnova za morebitno varovanje izbranih vodnih virov. Širši pomen tega projekta vidimo predvsem v vzpostavitvi standardnih metod za identifikacijo, karakterizacijo, zaščito in uporabo kraških vodnih virov.
Pomen za razvoj znanosti
Razpoložljivost vode in njena kakovost sta ključnega pomena za življenje. Ti dve vprašanji sta še posebej pomembni za kraške vodonosnike, ki sodijo med Zemeljska kritična območja. Zaradi posebnosti pretakanja voda so kraški vodonosniki izjemno ranljivi za onesnaženje. Tudi zato hidrogeološke in krasoslovne raziskave dobivajo vse večjo pozornost znanstvene skupnosti po vsem svetu.   Ključnega pomena so razumevanje, analiza in opredelitev hidrogeološkega obnašanja kraških vodonosnikov. Izsledki predlaganih raziskav bodo zbrani, ovrednoteni in analizirani ter na novo obdelani na način, ki bo omogočal: boljše razumevanje zgradbe in delovanja kraškega vodonosnika; oceno razporeditve in obsega vodnih rezerv v njem; predvidevanje dinamike pretakanja podzemne vode in transportnih procesov v krasu; identifikacijo in opis lastnosti novega vodnega vira ter predlog za njegovo upravljanje. V okviru projekta bo prvič razvita in uporabljena nova metoda za količinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v krasu. Ključne izvirne rešitve bo dala povezava 3D hidrogeološkega modela z numeričnim hidrološkim modelom. V svetovnem merilu bosta razvoj in uporaba predlagane metode pomenila predvsem uvajanje novih praks in doseganje meja raziskovanja v kraški hidrogeologiji. Poglobila bo naše razumevanje porazdelitve in obsega vodnih zalog v krasu. Med drugimi rezultati bo model omogočil napovedovanje dinamike vodnega toka in prenosa snovi v krasu, identifikacijo in karakterizacijo alternativnega vodnega vira in njegove zaščite.   Predlagani projekt je usklajen z nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom. Rezultati bodo pripomogli k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije na področju razvoja znanosti o hidrogeoloških in krasoslovnih metodah raziskovanja. Z realizacijo projekta bo naša država pridobila dodatno znanje o sonaravni izrabi vodnih virov.   Poleg tega bodo rezultati pomembno prispevali k mednarodnim raziskovalnim dejavnostim ter razpravam na to temo. Pomenili bodo temelj za vse nadaljnje, še bolj specifične raziskave in strokovne razprave, ki bodo povezane z vse bolj naraščajočo problematiko oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Raziskava pa bo po drugi strani sledila raziskovalnim usmeritvam v tujini in prispevala k oblikovanju in širjenju novih dognanj v okviru evropske in svetovne znanosti. Še zlasti bodo ugotovitve (pa tudi koncept in metodologija raziskave) relevantne za tiste družbe, ki so, podobno kot Slovenija, bogate s kraškimi vodnimi viri, vendar jim primanjkuje strategij za njihovo primerno izkoriščanje in upravljanje.   Spletna stran projekta bo omogočala dostop do najpomembnejših dosežkov projekta mednarodni skupnosti, ki jo zanima to znanstveno področje. Interaktivna baza pridobljenih rezultatov bo na voljo za nadaljnje raziskave. Rezultati bodo objavljeni tudi v uglednih znanstvenih revijah. Pričakujemo, da bo dostop do teh rezultatov vzbudil pozornost tudi drugih inštitucij za nadaljnja mednarodna sodelovanja v skupnih projektih.
Pomen za razvoj Slovenije
Cilji projekta v prvi vrsti sledijo usmeritvam Regionalnega razvojnega programa Primorsko-notranjske regije za obdobje 2014-2020. Rezultati so predvsem v javnemu interesu, saj so pomembni za splošen dvig kakovosti življenja. Ugotovitve bodo neposredno uporabne za sofinancerje, koristni pa tudi javni upravi, zlasti načrtovalcem dejavnosti in različnih posegov v kras na nacionalni in lokalni ravni (ministrstva, občine). Na regionalni ravni bodo rezultati projekta pomenili pridobitev novega znanja o hidrogeoloških značilnostih izbranih območij ter pridobitev rezervnega oz. nadomestnega vodnega vira za več kot 20.000 prebivalcev. Pripomogli bodo k izboljšanju kakovosti življenja ter ohranjanju kakovosti in zadostnih količin vodnih virov. Pričakujemo, da bo predlagana metoda alternativno ali komplementarno vključena v sodobne normative in pogoje za celovito oskrbo z vodo na nacionalni ravni. Predlagani projekt je izrednega pomena za vse tri vključene gospodarske družbe. Za raziskovalno usmerjeno mikro podjetje HGEM, ki bo soizvajalec projekta, in za Inštitut za raziskovanje krasa (IZRK) bodo raziskovalna sredstva omogočala velik raziskovalno razvojni in tehnološki napredek. V času gospodarske krize je izredno pomembno za obe instituciji, da ostaneta v stiku s tehnološkimi projekti, kot je predlagani, saj jim pomeni zagotovilo za preživetje. Še posebej to drži za HGEM kot zasebno podjetje, ki je odvisno od projektov. Obe instituciji sta doslej uspešno sodelovali pri tržnih projektih, kot tudi pri različnih evropskih in nacionalnih aplikativnih projektih. Za Kovod, družbo, odgovorno za vodooskrbo v regiji, so zaradi težav s kakovostjo vode na vodnem viru rezultati projekta izredno pomembni. Zato bo Kovod projekt delno finančno podprl in ponudil najboljše možne pogoje za raziskovalno delo v svojih prostorih. V zameno bo Kovod lahko dostopal in koristil rezultate in zaključke raziskave. Izjemnega pomena pa bodo rezultati raziskave za prebivalce občini Postojne in Pivke, saj pomeni izboljšanje stanja oskrbe s pitno vodo pomemben dvig kakovosti življenja. Z organizacijo delavnice za širšo javnost bomo skušali prebivalce tega območja še bolj aktivno vključiti v proces zagotavljanja kakovosti pitne vode predvsem v smislu njihovega ozaveščanja o veliki ranljivosti kraških vodonosnikih in o tem, kaj lahko vsak posameznih stori za njihovo varovanje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno