Projekti / Programi
Ekonomski in organizacijski ukrepi za krepitev inovativnega poslovanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S190 |
Družboslovje |
Vodenje podjetij |
enačba pogojev za inoviranje, inovacija, inovativna družba, inovativna kultura, inovativno poslovanje, ISO 9000, popolna kakovost, smernice EU za delovanje glede inoviranja, sistemsko razmišljanje, zakon o potrebni celovitosti, zaostajanje neinovativnih okolij
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Anketna analiza s konca l. 1997 nam je pokazala, da se je v Sloveniji precej močno uveljavilo spoznanje, da je potrebno za uspeh na globalnem svetovnem trgu izpolnjevati zahteve kakovosti na ravni odličnosti. Ni pa še prevladalo spoznanje, da takih zahtev odjemalcev ni mogoče izpolnjevati, ne da se nenehno premikamo od danega stanje kakovosti proti odlični kakovosti s pomočjo inoviranja vseh vrst . Analiza slovenske podpore za ustvarjanje invencij in inovacij, opravljena v letu 1998 v obliki posvetovanja s 50 avtorji, je potrdila hipotezo, da je ta podpora v Sloveniji - v količinskem pogledu - precej razvita in raznolika, a glede na dejanske potrebe Slovenije in zlasti njenega gospodarstva mnogo preveč pasivna in premalo pospeševalna.
Primerjalna analiza, za katero je podlago dala zlasti knjiga, izdana v ZDA s 40 soavtorji R. Dycka in M. Muleja (1998), je pokazala, da je taka pasivna podpora povsem zadostna in primerna samo v razmerah, v katerih je najrazvitejših 20% svetovnega prebivalstva. Za preostalih 80% ali štiri petine svetovnega prebivalstva (vključno s Slovenijo) pa dejstvo, da se njihove države omejujejo na tako pasivno podporo, pomeni, da se razpon bogastvo naglo veča v njihovo škodo in jih spreminja v neokolonije (ali pa jih ohranja v položaju neokolonij). Take nevarne razvojne težnje jim je uspelo preobrniti tam, kjer so do vpliva prišli ljudje in razmere, ki so najbolje izpolnjevali praktično vse pogoje iz naše “enačbe pogojev za inoviranje” hkrati. To se je pokazalo v nadpovprečno ugodnih tržnih in ekonomskih izidih, nadpovprečni boniteti organizacij, ljudi in držav v mednarodni primerjavi ipd. V ozadju je po naših spoznanjih izgrajevanje ustvarjalnosti zelo naklonjene družbene in organizacijske kulture, klime in osebnosti, tesno povezano z doseganjem potrebne celovitosti razmisleka in delovanja, ki temelji na uporabi (neformalnega) sistemskega razmišljanja. Zato smo se precej posvetili ekonomskim in organizacijskim ukrepom za krepitev teh lastnosti. S pomočjo podiplomskih študentov inoviranja smo - po izvedbi ankete v predhodnem letu - izvedli blizu petdeset bolj poglobljenih analiz naključno izbranih organizacij, pretežno podjetij. Tudi te raziskave so potrdile omenjena spoznanja in pokazale, da se dejansko stanje v Sloveniji žal precej razlikuje od potrebnega. Podajamo tudi predloge, kako naj bi teklo raziskovanje vnaprej in kako bi se Slovenija zbližala z Evropsko unijo glede inoviranja. (Odjemalci seveda ne kupujejo inovacij, ampak odlično kakovost, ki pa se ne da doseči brez nenehnega inoviranja.)
