Projekti / Programi
Družbeni vidiki darovanja organov in tkiv v Sloveniji: analiza spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov za oblikovanje programov za doseganje vedenjskih sprememb
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Zdravje, bolezen, darovanje in presajanje organov in tkiv, podporni in zaviralni dejavniki, vedenjske spremembe
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
Presaditev organov in tkiv kot oblika metode zdravljenja je pomembno napredovala, tako v stopnji preživelih pacientov po presaditvi, kot tudi v razvijanju novih presaditvenih metod. Uspešnost presaditve kot metode zdravljenja pa poraja veliko nesorazmerje med številom organov, ki so na voljo za presaditev, in številom ljudi, ki čaka na presaditev. Povpraševanje po vitalnih organih je v zadnjih desetletjih eksponentno naraslo, saj je za veliko kroničnih srčnih, pljučnih in bolnikov na jetrih, presaditev edina možnost za preživetje. V Sloveniji trenutno čaka na čakalni listi za presaditev 245 pacientov, ki jim bo presaditev podaljšala življenjsko dobo in znatno izboljšala kakovost življenja; samo v letu 2013 je med čakanjem na presaditev v Sloveniji umrlo 10 ljudi, ker je njihova bolezen napredovala do točke, ko presaditev ni bila več mogoča. Metoda presaditve lahko doseže svoj potencial šele, ko jo družba odprto sprejme in je število ljudi, ki so pripravljeni darovati svoje organe po smrti, v skladu s povpraševanjem po organih za presaditev. Čeprav se več kot polovica Slovencev strinja s presaditvijo organov in tkiv kot obliko medicinskega zdravljenja in celo izkazuje svojo namero za darovanje organov in tkiv po svoji smrti, ali za privolitev v darovanje organov svojih sorodnikov, je le 0,22 % Slovencev uradno registriranih kot darovalcev organov. Na splošno so stališča pretežno naklonjena darovanju organov, vendar tem naklonjenim stališčem ne sledi tudi vedenje. Zaradi pomanjkanja raziskav na to temo, nimamo prave razlage tega razkoraka. Centralno zasnovane kampanje za darovanje organov večinoma niso uspešne in učinkovite, kar še dodatno potrjuje, da učinkovita promocija za posmrtno darovanje organov ni mogoča brez razumevanja spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov darovanja organov in tkiv v posamezni družbi.
S projektom želimo najti načine, kako zmanjšati razkorak med povpraševanjem in ponudbo organov in tkiv ob pogoju, da presaditev organov ostane v celoti prostovoljna, odvisna od pripravljenosti ljudi za darovanje svojih organov ali organov svojih bližnjih po smrti drugim, ki jih potrebujejo. S projektom želimo poglobiti znanje o dejavnikih, ki vplivajo na pripravljenost za darovanje organov in razumevanje razkoraka med izraženo pripravljenostjo, namero in dejanskim vedenjem, povezanim z darovanjem organov in tkiv. Glavni cilj projekta je raziskati, problematizirati in pridobiti poglobljeno znanje o družbenih vidikih darovanja organov v Sloveniji. Cilj bo dosežen s podrobno analizo zaviralnih in spodbujevalnih dejavnikov za posmrtno darovanje organov in tkiv, ki ji bodo sledila priporočila za načrtovanje programa za doseganje vedenjskih sprememb (več pogovorov o darovanju organov z družinskimi člani in več darovalcev) v slovenski populaciji. Razumevanje zaviralnih in spodbujevalnih dejavnikov bomo pridobili s kvantitativno anketo na reprezentativnem vzorcu splošne populacije v Sloveniji, kvalitativnimi poglobljenimi intervjuji z zdravstvenimi strokovnjaki, moderatorji zdravstvenih spletnih skupnosti in z novinarji, ki poročajo o zdravstvenih temah ter fokusnimi skupinami splošne populacije in posameznih skupin segmentirane populacije, kot tudi z analizo diskurzov množičnih in družbenih medijev, ki sooblikujejo javno mnenje, prepričanja ljudi ter informacije o darovanju organov in tkiv. V projektu bomo na podlagi rezultatov raziskave izdelali priporočila in smernice za razvijanje programov za spremembo vedenja na področju darovanja organov in tkiv, ki bodo v pomoč pri načrtovanju in implementaciji uspešne in učinkovite promocije darovanja organov in tkiv, ki upošteva slovenski kulturni in družbeni kontekst darovanja organov.
Pomen za razvoj znanosti
Doprinos k razvoju discipline sociologije medicine in zdravja in interdisciplinarnega raziskovanja javnega zdravja; Ljudje zdravje in bolezen mislijo zunaj okvirov medicinskega razumevanja zdravja in bolezni. Zato medicina potrebuje pomoč drugih, predvsem družboslovnih disciplin, ko uvaja nove načine zdravljena. Tu namreč zdravstvo stopa na mejna področja drugih znanosti in vednosti. Sociologija medicine razširja problematiko zdravja in bolezni iz vprašanj o simptomih in znakih bolezni in spopadanju z njimi k vprašanjem, zakaj ljudje zbolijo, ostanejo bolni in kako mislijo zdravje in bolezen. Tak pristop k bolniku in bolezni odpira celo vrsto novih dilem; družbenih, socialnih, identitetnih, vrednotnih. S predlaganim projektom bomo prikazali, kako pomembo je analizirati nove oblike zdravljenja v kontekstu vsakdanjega življenja, praks, medsebojnih in sistemskih družbenih odnosov invrednot, če hočemo razumeti dileme povezane z medicinskimi postopki in metodami zdravljenja.
Doprinos k razvoju discipline sociologije medicinske etike; Sociologija medicinske etike ni kritika institucionalizacije medicinske etike, temveč razvoj specifično sociološkega razumevanja medicinske etike in prakse. Sociologija teži k moralnemu konvencionalizmu, to je etični oceni posledic dejanj, medicinska etika pa k deontologiji, etični oceni posameznih dejanj ne glede na njihove posledice. Sociološka etika v medicini izhaja iz etičnega univerzalizma, medicinska etika pa iz etičnega individualizma. Sociologija medicinske etike povezane s področjem darovanja organov lahko pripomore k refleksiji mnogih sodobnih etičnih dimenzij v zdravstvu.
Doprinos k drugim znanstvenim vedam;
Doprinos k sociološkem in psihološkem raziskovanju dejavnikov prosocialnega vedenja in naravnanosti na primerih darovanja organov in motivacij zanj.
Razvoj kvalitativne metodologije in diskurznih študij; raziskovanje darovanja organov v raznih družbenih skupinah in v medijih, bo koristno za razvoj kvalitativnih metod v sociološkem in socialnopsihološkem raziskovanju v Sloveniji.
Doprinos k razvoju transplantarne medicine, ki bo v večji meri lahko upoštevala kulturne, družbene in psihološke vidike presajanja organov in tkiv.
Razvoj transplantarne oblike zdravljenja in z njo povezanih industrij, ki sodelujejo predvsem pri postoperativnem zdravljenju in vzdrževanju življenjskega standarda pacientov po prejetju organa ali tkiva (npr. farmacevtska industrija in farmakologija).
Rezultati raziskave bodo koristni za (diplomski in podiplomski) študij solidarnostnega delovanja ljudi v Sloveniji (socialna psihologija, sociologija vsakdanjega življenja, socialno delo).
Pomen za razvoj Slovenije
Doprinos k razvoju zdravstvenih in socialnih politik v Sloveniji; Demografska tranzicija od prevlade mlajših generacij k postopni večinski prevladi starejših generacij v prihodnosti pomeni odvisnost vedno večjega števila prebivalstva od socialnih in zdravstvenih institucij, ki naj preskrbijo odgovore na naraščajoče socialne in zdravstvene probleme. Pozornost javnosti in politik se vse bolj usmerja k novim socialno zdravstvenim temam, ki jih prinaša staranje prebivalstva.
Pomoč zdravljenju težko obolelih in njihovemu vračanju v družbeno in produkcijsko življenje; Za izboljšave v razvoju sistema hitre medicinske pomoči osebam, ki nujno potrebujejo transplatacije organov.
Za izboljšanje pravnih in institucionalnih okvirov darovanja organov v Sloveniji; V območje zdravstva posega vse več institucij: državne službe, ministrstva, parlament, pravne službe, socialno varstvo, zavarovalnice, varuhi pravic, etične komisije, znanstveno-raziskovalne ustanove itd. To pomeni, da medicina sama ni več »suverena« vladarica nad lastnim območjem. Sprejeti mora enakopravno sodelovanje z drugimi institucijami, službami, socialnimi vlogami, znanji in praksami.
Osnovanje temeljev za prilagojene kampanje, ki vodijo do vedenjskih sprememb
Rezultati projekta so tudi smernice in priporočila za oblikovanje programov za promocijo darovanja organov, ki vključuje tudi kampanje za dviganje ozaveščenosti in vedenjske spremembe, za katere je predpostavljeno, da bodo delovale na več ravneh: (1) večja socialna prepoznavnost potencialnih darovalcev organov in njihov večji socialni ugled, (2) ozaveščanje in senzibilizacija javnosti za oblike zdravljenja s presajanjem organov in tkiv, (3) povečanje števila posthumnih darovanj organov in tkiv, (4) opolnomočenje bolnikov, ki se zdravijo s pomočjo transplantarne medicine, (5) smernice za tematiziranje darovanja organov in tkiv za medijske organizacije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo