Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj modela nacionalne mreže služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   
Ključne besede
zdravstveno varstvo, duševne motnje, mreža služb, otroci, mladostniki, promocija, preventiva, zdravljenje, rehabilitacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (3)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29155  dr. Mateja Hudoklin  Psihologija  Raziskovalec  2016 - 2017  72 
2.  26529  dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski  Vzgoja in izobraževanje  Vodja projekta/programa  2016 - 2017  397 
3.  16083  dr. Mitja Krajnčan  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2016 - 2017  603 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  2020  CENTERKONTURA družba za svetovanje, socialni razvoj, usposabljanje in založništvo d.o.o., Ljubljana  Ljubljana  5966698  154 
2.  2158  Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta  Koper  1810014003  16.112 
Povzetek
Klinična praksa v razvitem svetu in v Sloveniji kaže, da vedno več otrok in mladostnikov izkazuje resne duševne motnje. Spodnja starostna meja nekaterih duševnih motenj se niža in premika v mladostniško obdobje. Duševno zdravje otrok in mladostnikov je odvisno tako od miljejskih kot tudi od genetskih, konstitucionalnih in zdravstvenih dejavnikov. Zato je izvajanje preventive in zgodnje obravnave na vseh ravneh in vseh sektorjih (ne samo zdravstvenem) izrazito pomembna. V Sloveniji predstavlja velik problem pomanjkanje in neenakomerna porazdelitev otroških in mladostniških psihiatrov ter kliničnih psihologov in zato predstavlja ustrezno in pravočasno prepoznavanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo velik problem. Poleg tega nimamo urejene nujne psihiatrične službe za otroke in mladostnike, ki bi nudila takojšnjo pomoč. Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra napoti otroke in mladostnike v bolnišnično oskrbo kar pediater, kar povečuje število nepotrebnih hospitalizacij. Timska obravnava v okviru Svetovalnih centrov je dostopna le v nekaterih slovenskih regijah. Službe, ki nudijo storitve na področju duševnega zdravja, nimajo postavljenih standardov in normativov ter ustreznih kazalcev kakovosti. Cilji projekta so: pripraviti znanstvene in strokovne utemeljitve dostopne, učinkovite in kakovostne mreže služb, ki skrbijo za duševno zdravje otrok in mladostnikov; pripraviti predlog posodobitve, razvoja in nadgradnje obstoječe mreže služb; pripraviti predlog standardov in normativov za delo mreže služb ter kazalnikov učinkovitosti; oblikovati predlog za medsektorsko mrežo služb za celostno obravnavo duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Projekt je sestavljen iz štirih sklopov, ki sledijo posameznim ciljem projekta, in bo trajal 12 mesecev. V projektu bodo poleg raziskovalcev projektnega tima sodelovali tudi člani Delovne skupine za oblikovanje predloga mreže izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki jo je ustanovilo Ministrstvo za zdravje. Metode dela vključujejo pregled prakse, strokovne in znanstvene literature po dostopnih javnih virih in bazah objavljenih del doma in v tujini, na podlagi katerega bo pripravljen sistematičen pregled vsebin, ki so ključnega pomena pri opredeljevanju dostopne, kakovostne in učinkovite mreže služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, pri opredeljevanju normativov, standardov in kazalcev učinkovitosti, pri pripravi predlogov posodobitve, razvoja in nadgradnje mreže služb in predlogov medsektorskega sodelovanja služb za celostno obravnavo duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Končni rezultati bodo predstavljeni v končnem poročilu, ki bo predstavljeno na tiskovni konferenci in objavljeno na spletni strani Ministrstva za zdravje. Zbrani podatki v projektu bodo sestavni del vloge za Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje in bodo uporabljeni kot strokovna opredelitev mreže služb za varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter njene najbolj stroškovno učinkovite organizacije. Podatki projekta bodo podprli dve že oddani vlogi na Zdravstveni svet (širitev oz. dopolnitev timov Razvojnih ambulant; ustanovitev nujno potrebnega varovanega oddelka za otroke in mladostnike). Prav tako bodo podatki uporabni pri dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju. Podpirali bodo implementacijo kazalcev učinkovitosti v službah za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter implementacijo priporočil glede medsektorskega sodelovanja med posameznimi službami za celostno obravnavo duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Rezultati predlaganega projekta bodo imeli velik vpliv na razumevanje pomena usklajenega razvoja in delovanja služb na področju varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Začrtali bodo strokovno in znanstveno utemeljeno posodobitev, razvoj in nadgradnjo mreže služb vseh sektorjev za področje varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Z vidika gospodarstva so rezultati pomembni kot možnost zmanjševanja bremena duševnih motenj za posameznika in
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlaganega projekta bodo imeli velik vpliv na razumevanje pomena usklajenega razvoja in delovanja služb na področju varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Začrtali bodo strokovno in na znanstvenih dognanjih utemeljeno paradigmo koncepta posodobitve, razvoja in nadgradnje mreže služb vseh sektorjev za področje duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Pri tem bo v znanstvenem smislu uporabljena metodologija sistematičnega pregleda virov, ki bo tudi objavljen. Predlagani standardi in normativi ter kazalci učinkovitosti mreže bodo med prvimi v zdravstvenem varstvu, socialnem varstvu in vzgoji in izobraževanju usklajeni med seboj, kar je velik premik v strokovnem smislu. V kolikor bodo takšni standardi, normativi in kazalci učinkovitosti dejansko implementirani, bodo pomenili izjemen napredek v strokovnem smislu, in bodo hkrati omogočali tudi pregledne raziskave stanja in stroškovne učinkovitosti. V strokovnem smislu je pomemben napredek tudi oblikovanje predlogov medsektorskega sodelovanja med posameznimi službami v korist posameznika. Za razvoj stroke je pomemben del projekta tudi utemeljitev pomembnosti določenih služb, ki jih je potrebno dopolniti oziroma razviti: - Prepoznavanje pomena medicinsko pedagoškega modela obravnave otrok in mladostnikov z izrazitimi motnjami na področju duševnega zdravja, ki ga inovativno razvija Vzgojni zavod Planina. - Nujna zdravstvena služba za otroke in mladostnike, ki imajo duševne težave. - Prepoznavanje pomena Razvojnih ambulant, ki za področje duševnega zdravja izvajajo izjemno pomembno primarno incizivno in selektivno preventivo. - Dopolnitev kadrov v Centrih za duševno zdravje na primarni ravni, kjer bi bil del tima specialist otroške in mladostniške psihiatrije. - Mrežo Svetovalnih centrov za otroke, mladostnike in starše z razširjenimi timi strokovnjakov s področja varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. - Varovani oddelek za otroke in mladostnike z resnimi duševnimi težavami. Vse našteto bo temeljilo na znanstvenih izsledkih in bo hkrati bogatilo razvoj zgoraj opredeljenih znanstvenih ved oziroma strok.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati so pomembni za gospodarstvo preko zmanjševanja bremena duševnih motenj na posameznika in njegove najbližje. Otroci in mladostniki imajo zaradi duševnih težav težave pri šolanju in vključevanju v družbo ter na trg delovne sile. Ne izpolnijo svojih potencialov. Družinski člani, ki prevzamejo skrb za osebe z duševno motnjo so dodatno obremenjeni in je njihov zaslužek manjši v primerjavi z zaposlenimi, ki nimajo teh obremenitev. Zastavijo si tudi nižje karierne cilje. V večji meri so izpostavljeni sindromu izgorevanja in zbolevanju za boleznimi, ki so povezane s kroničnim stresom, s tem pa so povezani bolniški staleži. Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj ter zgodnje učinkovito zdravljenje z rehabilitacijo, kar naj bi nudile učinkovite službe, povezane v mrežo, so zato ključnega pomena za zmanjševanje bremena duševnih motenj za vse – tako delovno aktivne kot tudi vzdrževane člane družbe.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno