Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Družbeni mehanizmi za vzpostavljanje in ohranjanje znanstvenega sodelovanja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Znanstveno sodelovanje, bibliomerika, analiza omrežij, so-avtorsko omrežje, omrežje znanstvenih institucij v EU OP, mikro in makro dejavniki, tERGM
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29585  dr. Rok Erman  Matematika  Raziskovalec  2016 - 2019  14 
2.  02465  dr. Anuška Ferligoj  Sociologija  Vodja  2016 - 2019  795 
3.  29896  mag. Anja Kolak  Politične vede  Tehnični sodelavec  2016  25 
4.  37996  dr. Bojan Korenini  Sociologija  Raziskovalec  2016 - 2019  16 
5.  28074  dr. Luka Kronegger  Sociologija  Raziskovalec  2016 - 2019  140 
6.  02943  dr. Franc Mali  Sociologija  Raziskovalec  2016 - 2019  463 
7.  36854  Boštjan Mur    Tehnični sodelavec  2017 - 2018  12 
8.  09573  dr. Matjaž Omladič  Matematika  Raziskovalec  2016 - 2019  451 
9.  33096  dr. Toni Pustovrh  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2017  123 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.573 
2.  3401  EKTIMO, svetovanje in razvoj, d.o.o.  Medvode  3825256  33 
Povzetek
IZHODIŠČA: Sodelovanje med raziskovalci je eden temeljnih principov moderne znanosti. Gre za kompleksen fenomen, ki je predmet proučevanja na nivoju posameznih raziskovalcev, raziskovalnih institucij ali nacionalnih oz. globalnih omrežij. Kolektivni značaj raziskovalnega dela, ki v moderni znanosti predstavlja gonilni mehanizem današnjega napredka v znanosti, je v zadnjih letih aktualen predmet proučevanj. Z vprašanjem, kateri dejavniki pripeljejo akterje do sodelovanja na različnih nivojih raziskovalnega procesa, se je v preteklosti na različne načine ukvarjalo že več raziskovalcev. V predlaganem projektu bomo raziskovali, kateri so dejavniki, ki vplivajo na to ali bo sodelovanje med akterji zgolj bežno in kratkotrajno, in kateri so tisti, ki vplivajo na dolgoročno, poglobljeno sodelovanje na različnih nivojih. OPREDELITEV PROBLEMA: Preučevanje različnih tipov znanstvenega sodelovanja, tako so-avtorskih omrežij (kot izraz notranjih kognitivnih potreb razvoja znanosti), in tistih, ki izhajajo iz medinstitucionalnih projektnih sodelovanj (v večji meri jih narekujejo zunanji politični in drugi strateški okviri in cilji), bo omogočalo nova spoznanja o dinamiki in strukturi mehanizmov za vzpostavitev oz. ohranjanje znanstvenih sodelovanj. Dejavnike, ki vodijo k vzpostavljanju oz. ohranjanju povezav v so-avtorskih in medinstitucionalnih omrežjih bomo preučevali ločeno na mikro in makro nivoju. Makro dejavniki se nanašajo na ekonomske, politične, geografske in druge pogoje, mikro pa na pričakovanja znanstvenikov in institucij o posrednih ali neposrednih prednostih, ki ga sodelovanje lahko prinaša. CILJI RAZISKAVE: Cilj preučevanja je raziskati in opredeliti makro in mikro dejavnike in mehanizme za vzpostavljanje in za ohranjanje znanstvenega sodelovanja v dveh kontekstih: kontekstu so-avtorskih sodelovanj med slovenskimi raziskovalci in kontekstu medinstitucionalnih sodelovanj pri izvajanju projektov na temo trajnostnega razvoja financiranih v sklopu okvirnih programov EU. Z združevanjem teoretičnih spoznanj o makro in mikro dejavnikih in empiričnega proučevanja so-avtorskih in medinstitucionalnih projektnih omrežij želimo identificirati tiste mehanizme in dejavnike, ki so skupni v obeh kontekstih, ter tiste, ki so specifični za posamezni kontekst. Takšno razločevanje bo med drugim omogočilo identifikacijo in vrednotenje ukrepov, ki so najbolj učinkoviti za vzpodbujanje sodelovanja na ravni individualnih raziskovalcev v Sloveniji ter na ravni institucij iz različnih držav, ki delujejo v okolju evropskega projektnega sodelovanja. METODE DELA: Delo na projektu bo temeljilo na prepletanju kvantitativne in kvalitativne metodologije. So-avtorska omrežja na individualnem nivoju bodo generirana na podlagi bibliografske zbirke COBISS, na institucionalnem nivoju na podlagi baze CORDIS (EU okvirni programi). S fokusnimi skupinami, poglobljenimi intervjuji in spletno anketo bodo zbrani dodatni podatki o dejavnikih, ki vplivajo na vzpostavitev in trajanje sodelovanja na obeh nivojih. Analiza in vizualizacija so-avtorskih omrežij skozi čas bo izvedena z metodami in modeli, implementiranimi v programu PAJEK. Dinamika omrežij bo analizirana z modeli, implementiranimi v paketu tERGM v programu Statnet. RELEVANTNOST IN VPLIV: Gre za inovativno interdisciplinarno raziskavo. Rezultati bodo pomembno prispevali k razumevanju dinamike znanstvenega sodelovanja in tokov različnih virov, ki poganjajo sodobni sistem znanosti. Poleg prispevka k temeljni znanosti gre tudi za aplikativno vrednost: rezultati bodo lahko predstavljali temelj za oblikovanje strategij in usmeritev v slovenski raziskovalni politiki. ORGANIZIRANOST IN IZVEDLJIVOST PROJEKTA: Podatki o omrežjih sodelovanj bodo v sodelovanju s partnersko organizacijo pridobljeni iz že obstoječih zbirk zato bo velik poudarek na kvalitativnem zbiranju podatkov ter razvoju in uporabi ustreznih metod in modelov. Pri slednjem smo se v partnerstvo povezali s podjetjem EKTIMO.
Pomen za razvoj znanosti
Proučevanje sistema znanosti nam omogoča pridobiti neposredne vpoglede v delovanje širšega socio-organizacijskega sistema, v katerem znanstveniki delujejo, hkrati pa izboljšuje in povečuje vedenje na različnih znanstvenih področjih, ki obravnavajo vprašanja povezana z znanstvenim sodelovanjem in znanstvenimi omrežji. To po eni strani omogoča raziskovalcem ter institucijam, da v ustaljenem znanstvenem sistemu učinkoviteje in uspešneje delujejo na podlagi raziskovalno utemeljenih ugotovitev, po drugi strani pa lahko na podlagi teh rezultatov tudi politični odločevalci in oblikovalci R&R politik jasneje določijo strategije in opredelijo ustrezne usmeritve in direktive, s katerimi celoten znanstveni sistem usmerjajo proti začrtanim ciljem. Razvoj metodologije in implementacija obstoječih metod in modelov, ki bosta potekala v okviru predlaganega projekta, sodita v sam svetovni vrh scientometričnih raziskav. Stohastični pristopi k analizi omrežji z razvojem različnih oblik modeliranja omrežij v kontekstu družine eksponentnih naključnih grafov (ERGM) sodijo med najsodobnejše pristope za analizo socialnih omrežij, tudi z vidika vnosa časovne dimenzije (temporal ERGM), ki jo v analizo vključuje naša raziskovalna skupina. Takšni pristopi so bili do sedaj le redko uporabljeni, vsekakor pa še ne za raziskovanje mehanizmov za vzpostavljanje oz. ohranjanje znanstvenih povezav, ki so predmet raziskovanja v predlaganem projektu. Nacionalno in mednarodno povezovanje raziskovalcev in institucij na najrazličnejših ravneh bo v okviru predlaganega projekta ključnega pomena. Na podlagi pozitivnih izkušenj sodelujočih raziskovalcev iz preteklih projektov bomo tudi v predlaganem projektu v veliki meri sodelovali neposredno z uglednimi avtorji in idejnimi voditelji uporabljene metodologije, ki delujejo na Univerzi v Kaliforniji - Irwine, ZDA (Carter T. Butts) in na Univerzi v Wollongongu, Avstralija (Pavel Krivitsky). V domačem okolju naša predlagana sodelujoča organizacija EKTIMO, ki prihaja iz podjetniške sfere. Glede podatkovnih virov, ki jih bomo uporabili za analizo v predlaganem projektu, bomo še naprej sodelovali z domačim Institutom informacijskih znanosti – IZUM z namenom priprave podatkov o osebnih bibliografijah slovenskih raziskovalcev ter z Univerzo v Essexu, VB (Pablo Lucas), s katero urejamo podatkovno bazo za zajemanje medinstitucionalnega znanstvenega sodelovanja v projektih znotraj OP EU. Diseminacija rezultatov raziskovanja prav tako pomeni pomemben element za ustvarjanje znanstvenega habitusa. Predstavitev rezultatov predlaganega projekta bo potekala že neposredno tekom raziskovanja prek spletne strani, namenjene projektu, udeleženi raziskovalci bodo svoje ugotovitve kot doslej predstavljali na domačih in na mednarodnih znanstvenih konferencah, v lokalnem znanstvenem okolju na Sredinem seminarju na IMFM ter seveda z mednarodnimi objavami v uglednih revijah s področja analize socialnih omrežij, scientometrije, sociologije znanosti in podobnih področij.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlaganega raziskovanja so pomembni za vse akterje v R&R politiki v Sloveniji, ki delujejo na različnih področjih, zadolženih za vodenje nacionalne R&R politike, še posebej Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in ARRS. Naša spoznanja bodo ponudila dobro osnovo za sprejemanje odločitev na področju R&R politike zlasti v naslednjih ozirih: 1. Z nadaljevanjem kvantitativnih in kvalitativnih analiz znanstvenega sodelovanja bomo ponudili ustrezne osnove za čim bolj celovito poznavanje notranjih socio-organizacijskih dejavnikov delovanja znanstvene skupnosti v Sloveniji kot majhni državi. Spoznanja o notranjih socio-organizacijskih vidikih delovanja znanosti, ki presegajo raven klasičnih "black box" modelov, so nujna za vodenje racionalne znanstvene politike. Predlagani projekt bo s kvantitativnim in kvalitativnim raziskovanjem znanstvenega sodelovanja lahko ponudil takšno znanje. Novo vedenje o mehanizmih in dejavnikih, ki spodbujajo vzpostavitev oz. ohranjanje znanstvenega sodelovanja lahko pomembno prispeva k oblikovanju novega modela za vodenje R&R politike, ki jo danes v okviru "Strategije odgovornega raziskovanja in inoviranja" (RRI) spodbuja Evropska komisija (von Schomberg, 2012). Naše preučevanje, osredotočeno na t.i. optimalne strukture znanstvenega sodelovanja v nacionalnih in mednarodnih okvirih lahko pomembno prispeva RRI ciljem.   2. Z našo usmeritvijo k proučevanju kompleksnih stohastičnih modelov, ki naj bi razkrili dinamiko znanstvenih sodelovanj skozi čas in mehanizme, kaj vplivajo na vzpostavitev oz. ohranjanje znanstvenih povezav, bomo z rezultati svojih raziskovanj ključnim akterjem R&R politike v Sloveniji omogočili, da okrepijo t.i. anticipativno in prognostično funkcijo svojega delovanja. Za ustrezno vodenje moderne R&R politike je ključnega pomena, da zna napovedati, na katerih področjih raziskovanja in razvoja lahko pričakujemo v bližnji ali nekoliko daljši prihodnosti najpomembnejše preboje ter kateri dejavniki k temu prispevajo. 3. Z bibliometričnimi in kvalitativnimi analizami dobrih praks sodelovanja v okviru evropskih raziskovalnih projektov bomo omogočili vpoglede v možnosti za izboljšanje mednarodnega sodelovanja in povezovanja za slovenskih raziskovalnih institucij. Za odločevalce v okviru slovenske RR politike je pomembno, da so seznanjeni z dobrimi praksami zunaj nacionalnih meja. Ideja skupnega evropskega raziskovalnega prostora temelji ravno na predpostavki širjenja dobrih praks. Zato bodo naše analize, ki jih bomo opravili na bazi podatkov o projektih v OP EU, predstavljale dobro osnovo za sprejemanje odločitev tudi na nacionalni ravni. 4. Podjetje EKTIMO bo nove modele in orodja za analizo omrežij v času razvilo in nadgradilo tekom predlaganega projekta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno