Projekti / Programi
Optodinamska optimizacija laserske irigacije koreninskih kanalov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.02.00 |
Medicina |
Stomatologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B730 |
Biomedicinske vede |
Odontologija, stomatologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
endodonsko zdravljenje, laserji, irigacija
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11905 |
dr. Aleš Babnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
103 |
| 2. |
50157 |
Katjuša Fabjan |
|
Tehnični sodelavec |
2017 - 2019 |
0 |
| 3. |
30442 |
dr. Aleš Fidler |
Stomatologija |
Vodja |
2016 - 2019 |
192 |
| 4. |
29224 |
dr. Peter Gregorčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
263 |
| 5. |
50212 |
dr. Luka Hribar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2017 - 2019 |
22 |
| 6. |
50517 |
Teja Jereb |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2019 |
10 |
| 7. |
21238 |
dr. Matija Jezeršek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
375 |
| 8. |
32838 |
Maša Juvan |
|
Tehnični sodelavec |
2016 |
0 |
| 9. |
19091 |
dr. Rok Kosem |
Stomatologija |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
136 |
| 10. |
01649 |
dr. Janez Možina |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2016 |
641 |
| 11. |
27660 |
dr. Tadej Perhavec |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
23 |
| 12. |
50158 |
Valerija Skopec |
|
Tehnični sodelavec |
2017 - 2019 |
8 |
| 13. |
39060 |
Andreja Tomšič Korelc |
|
Tehnični sodelavec |
2016 |
0 |
Organizacije (3)
Povzetek
Razlogi za izgubo zob
Med najpogostejšimi razlogi za izgubo zob je nekroza pulpe in apikalni parodontitis. Prizadet zob je potrebno izpuliti, z endodontskim zdravljenjem pa ga mogoče ohraniti v polni funkciji tudi do konca življenja. Uspešnost endodontskega zdravljenja dosega od 85 do 95% in je odvisna od številnih dejavnikov. Vendar tako visoko uspešnost dosegajo samo na univerzitetnih klinikah ali v specialističnih ambulantah. Na ravni celotne populacije v Evropi pa uspešnost endodontskega zdravljenja dosega le približno 50%. Pomemben vzrok za tako nizko uspešnost je zahtevnost posega.
Endodontsko zdravljenje
Endodontsko zdravljenje temelji na odstranitvi in preprečitvi ponovne okužbe kanalskega sistema korenine. Kanalski sistem je kompleksen tridimenzionalen prostor, ki ga ni mogoče videti s prostim očesom. Kanali so ukrivljeni v več smereh, med potekom se cepijo in nato spet združujejo, tvorijo ožine (istmuse), v apikalnem delu pa se pogosto delijo in poleg glavne apikalne odprtine je lahko prisotnih več dodatnih apikalnih odprtin. Dodatno težavo predstavlja mikrostruktura dentina, v katerem iz glavnega koreninskega kanala radialno izhajajo dentinski tubuli s premerom 3-5 µm, ki potekajo proti zunanji površini dentina. V primeru okužbe tubule naselijo bakterije, ki prodrejo do 800 µm globoko. Endodontsko zdravljenje je sestavljeno iz več faz: v prvi kanalski sistem mehansko razširimo in s tem odstranimo okužbo iz glavnega dela kanalskega sistema. Zaradi kompleksnosti kanalskega sistema mehansko širjenje kanalov doseže le 40-60% površine sten koreninskih kanalov, kar je razlog za nizko učinkovitost. Učinkovitost zato povečamo z izpiranjem oz. irigacijo kanalskega sistema, običajno s natrijevim hipokloritom pomočjo injekcijskih brizg. Irigacija izplavlja ostanke pulpe, dentinske opilke in bakterije, deluje antibakterijsko in raztaplja tkivo. Irigacija doseže tudi dele kanalskega sistema, ki ostanejo med mehanskim širjenem nedotaknjeni. Zaradi majhnih dimenzij kanalskega sistema pa je pretok iriganta majhen in difuzija v stranske dele kanalskega sistema in dentinske tubule počasna, oboje tako zmanjša učinkovitost irigacije. Za povečanje učinkovitosti so bile predlagane številne metode, poleg ultrazvočno in mehansko aktivirane irigacije tudi laserska aktivacija irigacije (LAI).
Laserska aktivacija irigacije
LAI temelji na principu lasersko generiranih parnih mehurčkov, ki ustvarijo dinamično gibanje tekočine po celotnem območju kanalskega sistema. V dosedanjih in vitro raziskavah daje LAI najboljše rezultate. Vendar pa dinamično gibanje tekočine povzroči prodiranje iriganta skozi apikalno odprtino v periapikalno področje in posledično poškodbo vitalnih tkiv, kar ima lahko resne posledice v obliki močne bolečine, krvavitve in otekline. Pri učinkovitosti LAI je ključna izbira pravilnih parametrov delovanja laserja in oblike konice. Ti dejavniki so ključni tudi pri prenosu metode v klinično uporabo, pri čemer moramo zagotoviti varnost pacienta in kar najmanjše stranske učinke ob kar največji učinkovitosti.
Cilji raziskave
Primarni cilj je izdelava prototipa apikalnega čepa (AČ), instrumenta, ki bo preprečil apikalno ekstruzijo in povečal varnost pacienta pri LAI. To je izvirna rešitev za preprečevanje periapikalne ekstruzija. V sklopu poskusov, ki jih bomo izvedli, bomo ovrednotili učinek velikosti, koničnosti in površine instrumenta na parne mehurčke in dinamiko tekočin. Ugotovitve bomo uporabili pri oblikovanju AČ instrumenta.
Sekundarni cilj je optimizacija delovnih parametrov laserja in oblike konice za povečanje učinkovitosti LAI z uporabo AČ instrumenta. V sklopu poskusov s prototipom AČ instrumenta bomo ovrednotili učinek parametrov laserja in oblike konice na učinkovitost irigacije z namenom povečanja učinkovitosti brez za pacienta škodljivih stranskih učinkov.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani interdisciplinarni projekt obravnava ključne izzive na področju lasersko aktivirane irigacije koreninskih kanalov in optodinamiki lasersko generiranih parnih mehurčkov.
Pomembni prispevki na področju irigacije koreninskih kanalov, ki izhajajo predvsem iz aktivnosti od 1 do 4:
• povečano razumevanje ter poznavanje zmožnosti ter potencialnih pomanjkljivosti sistemov za irigacijo in doprinos k zavedanju pomena irigacije koreninskih kanalov
• spodbujanje nadaljnjih raziskav in razvoja postopkov za objektivno vrednotenje irigacije ter primerjalnih raziskav metod irigacije kanalov
• optimizacija LAI z povečanjem varnosti in učinkovitosti
Pomembni prispevki na področju lasersko povzročene kavitacije, ki izhajajo predvsem iz točk 5-7:
• napredek v razumevanju dinamike lasersko generiranih parnih mehurčkov v omejenem prostoru na ostalih aplikativnih področjih
• napredek pri razumevanju vpliva delovnih parametrov na učinkovitost irigacije
Pričakujemo, da bo izvedba projekta z obsežnim multidisciplinarnim sodelovanjem med univerzo, zdravstvenimi delavci in industrijskimi partnerji ustvarila kritično maso novih znanj, ugotovitev in potreb po inovativnih rešitvah, ki bodo vodila do novih odkritij in novih raziskovalnih izzivov.
Pomen za razvoj Slovenije
Kazalniki vpliva na družbo: izboljšana uspešnost in varnost zdravljenja ter povečana kvaliteta življenja
Pričakovani rezultati bodo omogočili zobozdravnikom boljše razumevanje in izvedbo koreninskih zdravljenj, izboljšali nivo izobraževanja in usposabljanja na dodiplomskem in specialističnem nivoju ter spodbudili rabo novih in inovativnih metod. Neposredna korist za pacienta in terapevta bo tako:
• Povečana učinkovitost irigacije, ki se kaže v večji uspešnosti endodontskega zdravljenja in večjem številu ohranjenih zob in s tem povečani kvaliteti življenja
• Povečani varnosti irigacije, ki se kaže v manjši pogostosti zapletov, od blagih bolečin do hudih krvavite, nekroze tkiv obraza in močnih bolečin.
Poleg tega ima razvoj in uporaba novih metod za izpiranje potencial za zmanjšanje stroškov in časa trajanje posega.
Kazalniki vpliva na gospodarstvo:nov izdelek, izboljšava postopka, povečanje zaposlenosti
Na področju zdravljenja koreninskih kanalov je vseskozi prisotno iskanje novih in učinkovitejših postopkov in naprav. Aktivnosti na tem projektu bodo vodile do prototipa instrumenta, ki omogoča inovativno rešitev pri povečanju varnosti in učinkovitosti zdravljenja koreninskih kanalov. To bo povečalo ugled in razpoznavnost, ter povečalo prodajo dentalnih laserjev, ki ji proizvaja eno najbolj visokotehnoloških podjetij v Sloveniji, ter povečalo zaposlenost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
