Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Množični mediji, javno mnenje in politično predstavništvo

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.03  Družboslovje  Politične vede  Komunikologija 

Koda Veda Področje
S265  Družboslovje  Tisk in komunikacijske vede 
Ključne besede
Javnost, javno mnenje, demokracija, množični mediji, svoboda tiska, javnomnenjska glasovanja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08541  dr. Sandra Bašić Hrvatin  Politične vede  Raziskovalec  1998 - 2000  786 
2.  16116  dr. Karmen Erjavec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  1998 - 2000  645 
3.  15000  dr. Monika Kalin Golob  Jezikoslovje  Raziskovalec  1999 - 2000  576 
4.  07633  dr. Breda Luthar  Politične vede  Raziskovalec  1997 - 2000  416 
5.  03661  dr. Slavko Splichal  Politične vede  Vodja  1999 - 2000  721 
6.  06154  dr. Andrej Škerlep  Politične vede  Raziskovalec  1999 - 2000  374 
7.  15809  mag. Zala Volčič  Politične vede  Raziskovalec  1998 - 2000  199 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.385 
Povzetek
Projekt obravnava na teorestki in empirični ravni temeljni protislovji, s katerima je ''''obremenjen'''' pojem javno mnenje: 1. notranje ali semantično protislovje, ki nastaja kot posledica povezovanja pojmov - pluralistično ''''javno'''' in individualistično ''''mnenje'''', in 2. zunanje protislovje, ki se izraža med subjekti javnega mnenja in subjekti, ki mu stoje nasproti, oz. med izražanjem in udejanjanjem javnega mnenja. Protislovji sta proučevani v povezavi s ključnimi tradicijami, ki so se uveljavile v proučevanju javnega mnenja: klasično liberalno teorijo ''''vladavine javnega mnenja'''', liberalistično teorijo ''''tiranije javnega mnenja'''', ameriškim pragmatizmom in sociologizacijo teorije javnosti, socialnopsihološkimi modeli javnega mnenja in postmodernimi tematizacijami ''''javne sfere''''. Javno mnenje ni le politično relevantno, ker vedno na določen način vključuje odnos do oblasti, ampak tudi politično problematično, ker je ta odnos vedno zgodovinsko pristransko določen. Vprašanje konvergence ključnih paradigem dvajsetega stoletja zato ni le vprašanje teoretske in metodološke (empirične), ampak tudi ideološke kompatibilnosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno