Projekti / Programi
Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Medicina dela, varnost in zdravje na delovnem mestu, izvajanje dejavnosti medicine dela
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
08848 |
dr. Hajdeja Iglič |
Sociologija |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
141 |
| 2. |
25829 |
dr. Helena Kovačič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
57 |
| 3. |
01103 |
dr. Andrej Rus |
Sociologija |
Vodja |
2016 - 2018 |
200 |
Organizacije (1)
Povzetek
V Sloveniji je na področju varnosti in zdravja pri delu vsako leto več prijav in tudi ugotovljenih kršitev. Konkretno na področju zdravstvenega varstva delavcev, Inšpektorat RS ugotavlja, da se razmere ne izboljšujejo. Veliko ugotovljenih kršitev glede zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov izhaja tudi iz neustreznega izvajanja nalog izvajalcev medicine dela. Osnovna naloga medicine dela je preprečevati (in zdraviti) poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom ter poškodbe pri delu. Izvajanje zdravstvenega nadzora nad delovnimi mesti ima velik pomen. Nevarne snovi, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost delavca, so prisotne na skoraj vseh delovnih mestih, pojavljajo pa se tudi novi in predvsem drugačni viri tveganja, ki so posledica uvajanja naprednejših tehničnih in tehnoloških metod, delovanja nanotehnologije in delovanja elektromagnetnih polj. Delavci delajo dlje in starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Nenehno spremljanje dejavnikov tveganja, ki se hitro spreminjajo in prilagajanje ocen tveganja delovnih mest, bi moralo biti za delodajalce izjemnega pomena. Žal prakse na tem področju ne moremo ovrednotiti, ker nimamo pregleda nad stanjem, v kolikšni meri delodajalci te aktivnosti izvajajo.
Raziskave, ki bi nam omogočala celovit vpogled v izvajanje dejavnosti medicine dela, v Sloveniji nimamo. V Sloveniji tudi ni izdelane in splošno sprejete metodologije, ki bi služila za ugotavljanje kakovosti dela medicine dela in doseganja standardov, niti ni sprejete enotne metodologije, po kateri bi lahko merili učinke njenega izvajanja. Raziskave v Sloveniji s področja medicine dela so razdrobljene med posamezne institucije, ki pa kažejo stanje le na posameznih elementih delovanja te stroke.
Predlagani raziskovalni projekt obravnava dejavnost medicine dela. Osnovna izhodišča projekta so: (1) Cilji in ukrepi s področja zdravja pri delu, ki narekujejo prihodnji razvoj zdravstvenega varstva delavcev in so začrtani v nedavno sprejeti Resoluciji nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 " Skupaj za družbo zdravja", ki daje medicini dela pomembno mesto na področju zdravja pri delu in v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu iz leta 2003 ter kampanja EU Zdravo delovno okolje 2016-2017: „zdrava delovna mesta za vse generacije“, ki se ji pridružuje tudi Slovenija in izpostavlja pomen razmer na delovnih mestih z vidika zdravja. (2) Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je stopil v veljavo konec leta 2011 in določa pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev glede zagotavljanja varnega in zdravega dela ter ukrepe, ki jih je v zvezi s tem dolžan izvesti delodajalec; (3) Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o delovnih razmerjih, predvsem v delu, ki ureja delovne pogoje delavcev, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja invalidsko zavarovanje in Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki poleg ZVZD-1 urejajo področje varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji; (4) Pravilniki s področja varnosti in zdravja pri delu, predvsem Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.
Cilj projekta je ugotoviti, kakšno je stanje na področju izvajanja in financiranja dejavnosti medicine dela. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu predstavlja enega pomembnih izzivov predvsem glede načina organizacije storitev in posledično glede stanja medicine dela kot uveljavljene specializacije in dobre prakse. Zaradi nezadostnega poznavanja sedanje prakse, bomo v okviru projekta:
Pripravili celovito analizo izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji;
Ovrednotili sedanjo prakso izvajanja medicine dela;
Analizirali financiranje dejavnosti medicine dela ter njeno umeščenost v sistem zdravstvenega varstva;
Analizirali nove potrebe in razmere na trgu dela;
Pripravili podlago za pripravo strateških usmeritev Ministrstva za zdravje.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagan raziskovalni projekt je edinstven na področju medicine dela, saj bomo v okviru projekta pripravili celovito analizo izvajanja in financiranja dejavnosti medicine dela v Sloveniji, analizirali nove potrebe in razmere na trgu dela ter oblikovali podlago za pripravo strateških usmeritev .
Projekt bo na podlagi spoznanj, podprtih z raziskavami in razpravami med ključnimi akterji, ki delujejo na tem področju, pomembno prispeval k razvoju medicine dela kot stroke.
Projekt bo Ministrstvu za zdravje prispeval jasne usmeritve za razvoj področja varnosti in zdravja pri delu, za katerega je pristojno, predvsem glede morebitnih potrebnih dopolnitev obstoječih zakonov in pravilnikov (npr. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev).
Pomen za razvoj Slovenije
Z najnovejšimi spoznanji na področju medicine dela bo imel projekt velik pomen tudi za delodajalce. Projekt bo promoviral pomen ustvarjanja varnega in zdravega ter stimulativnega delovnega okolja, in analiziral obstoječe in na novo porajajoče se dejavnike tveganja.
Projekt bo prispeval tudi k ozaveščanju delavcev o vlogi, ki jo opravlja medicina dela pri zagotavljanju njihovega zdravja na delovnem mestu.
Projekt bo z analizo izvajanja medicine dela prispeval tudi spoznanja o financiranju tega sistema in o morebitnih priložnostih za izboljšave sistema financiranja v smeri doseganja ekonomskih učinkov, ki so primerni za celoten sistem medicine dela.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
