Projekti / Programi
Tretja slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb (SNPRBO III)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
okužbe povezane z zdravljenjem; bolnišnične okužbe; bolnišnice za akutno oskrbo; presečna raziskava, Slovenija
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
07782 |
dr. Irena Klavs |
Medicina |
Vodja |
2016 - 2018 |
530 |
| 2. |
21599 |
Jana Kolman |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
161 |
| 3. |
34122 |
Aleš Korošec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
307 |
| 4. |
11330 |
dr. Tatjana Lejko-Zupanc |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
369 |
| 5. |
32966 |
Blaž Pečavar |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
52 |
| 6. |
32087 |
dr. Mojca Serdt |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2018 |
33 |
| 7. |
35883 |
dr. Maja Šubelj |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
128 |
Organizacije (2)
Povzetek
Okužbe povezane z zdravstveno oskrbo oziroma z zdravljenjem (OPZ) in v okviru teh predvsem bolnišnične okužbe (BO) predstavljajo velik javnozdravstveni problem v Sloveniji, v Evropi in v svetu. Za na dokazih temelječe preprečevanje in obvladovanje OPZ moramo poznati njihovo pogostost in dejavnike tveganja ter spremljati njihove spremembe v času. Epidemiološko spremljanje BO je nujen del uspešnih programov preprečevanja in obvladovanja BO v bolnišnicah za akutno oskrbo.
Predlog »Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025«, izpostavlja pomen aktivnosti preprečevanja in obvladovanja OPZ in okužb povzročenih z mikroorganizmi, ki so odporni na protimikrobna zdravila. V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih morajo epidemiološko spremljanje BO izvajati vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Epidemiološko spremljanje BO priporoča tudi Svet EU. Priporočila Sveta EU o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in nadzorom okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (2009/C 151/01) državam članicam priporočajo, da na ustrezni ravni sprejmejo in izvajajo strategijo za preprečevanje in njihovo obvladovanje, ki naj ima med cilji tudi cilj (c) vzpostavitev ali krepitev aktivnih sistemov nadzora, to je epidemiološkega spremljanja OPZ. V okviru tega cilja Svet EU priporoča tudi organizacijo rednih presečnih raziskav o razširjenosti OPZ.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC) podpira Evropsko komisijo in države članice pri preprečevanju in obvladovanju OPZ ter koordinira epidemiološko spremljanje OPZ v EU, ki vključuje tudi ponavljanje nacionalnih presečnih raziskav OPZ v bolnišnicah za akutno oskrbo. ECDC je koordiniral izvedbo prve evropske presečne raziskave OPZ v bolnišnicah za akutno oskrbo v letih 2011 in 2012.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), sedaj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je leta 2011 koordiniral drugo slovensko nacionalno presečno raziskavo BO (SNPRBO II) v vseh slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo. Raziskava je potekala v okviru evropske presečne raziskave OPZ in uporabe protimikrobnih zdravil v bolnišnicah za akutno oskrbo, ki jo je koordiniral ECDC. V presečno raziskavo smo vključili vse bolnike, ki so bili na izbrani dan v oktobru 2011 hospitalizirani v vseh 21 slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo. Med 5628 bolniki jih je bilo 31,6 % operiranih v mesecu pred raziskavo in 9,5 % bolnikov imelo vstavljen vsadek v letu pred raziskavo. Na dan raziskave je imelo 46,8 % bolnikov periferni žilni kateter, 7,3 % centralni žilni kateter, 16,2 % urinski kateter in 3,0 % je bilo intubiranih. Na dan raziskave je imelo najmanj eno BO 3,8 % bolnikov in dodatnih 2,6 % bolnikov je bilo na dan raziskave še vedno zdravljenih zaradi BO, kar pomeni prevalenco BO 6.4 %. Delež bolnikov z najmanj eno BO je bil najvišji v enotah za intenzivno zdravljenje (35,7 %). Med 396 epizodami BO so bile najpogostejše okužbe sečil (19,4 %), sledile so pljučnice (18,9 %). Bolniki, izpostavljeni nekaterim invazivnim posegom, so imeli večje tveganje za nastanek BO. Bolniki z osrednjimi žilnimi katetri so imeli več kot trikrat višje tveganje kot ostali, bolniki s perifernimi žilnimi katetri več kot 1,5-krat in bolniki z urinskimi katetri skoraj 2,5- krat večje tveganje kot ostali. Neodvisna dejavnika tveganja za BO sta bila tudi daljša hospitalizacija in hospitalizacija na enoti intenzivnega zdravljenja. Visoka prevalenca BO v enotah intenzivnega zdravljenja je bila posledica večje izpostavljenosti nekaterim invazivnim posegom ali pa lastnosti bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje. Lahko je tudi posledica nekaterih drugih značilnosti procesa dela na teh enotah, ki jih nismo merili. Bolniki, stari 80 let ali več, so imeli več kot dvakrat višje tveganje za BO kot tisti, stari manj kot 50 let. Večje tveganje za BO so imeli tudi bolniki z boleznimi, smrtnimi v pol leta, in bolniki z vsadki. Rezultati so pokazali,
Pomen za razvoj znanosti
Z izvedbo SNPRBO III bomo:
- ocenili prevalenco vseh in posameznih vrst BO (glede značilnosti bolnikov, bolnišnic, vrste oddelkov) med bolniki hospitaliziranimi v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo;
- opisali mikroorganizme povzročitelje BO in za nekatere oceniti delež odpornih proti antibiotikom;
- opisali značilnosti bolnikov in njihovo izpostavljenost dejavnikom tveganja;
- opisali uporabo protimikrobnih zdravil;
- ocenili nekatere procesne in strukturne kazalnike.
S primerjanjem rezultatov druge in tretje slovenske nacionalne presečne raziskave BO (SNPRBO II in SNPRBO III) bomo opisali morebitne spremembe.
S pripravo protokola SNPRBO III in njeno izvedbo bomo prispevali k razvoju epidemiološkega spremljanja BO v Sloveniji in Evropi. Prispevali bomo tudi k razvoju epidemiologije na področju javnega zdravja v Sloveniji, saj bo raziskava izvedena v skladu z najvišjimi metodološkimi standardi za izvedbo nacionalnih presečnih raziskav OPZ oziroma BO v bolnišnicah za akutno oskrbo.
Izkušnje bomo lahko uporabili pri dodiplomskem in podiplomskem poučevanju epidemiologije, infekcijskih bolezni z epidemiologijo in javnega zdravja. Zbrani podatki bodo lahko tudi osnova za teme doktorskih disertacij v zvezi z epidemiološkim spremljanjem, preprečevanjem in obvladovanjem BO v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati SNPRBO III bodo ključnega pomena za poučeno oblikovanje in sledenje učinka javnozdravstvene politike in strategije preprečevanja in obvladovanja BO v Sloveniji in Evropi.
Rezultate SNPRBO III
- bodo na Ministrstvu za zdravje uporabili za oblikovanje na dokazih temelječe slovenske javnozdravstvene politike in nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja OPZ oziroma BO;
- bomo na NIJZ uporabili pri oblikovanju na dokazih temelječih predlogov preprečevanja in obvladovanja OPZ oziroma BO in epidemiološkem spremljanju OPZ oziroma BO;
- bodo v sodelujočih bolnišnicah za akutno oskrbo uporabili pri oblikovanju na dokazih temelječih doktrin in praks preprečevanja in obvladovanja OPZ oziroma BO in pri epidemiološkem spremljanju OPZ oziroma BO.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
