Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Izpostavljenost otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
izpostavljenost kemikalijam, otroci in mladostniki, humani biomonitoring
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35001  Mojca Baskar  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  70 
2.  34431  dr. Marjeta Česen  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2018  58 
3.  05373  dr. Ivan Eržen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2019  669 
4.  19724  Vesna Fajon    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  296 
5.  10582  dr. Ingrid Falnoga  Nevrobiologija  Raziskovalec  2016 - 2019  342 
6.  52125  Tjaša Gornik  Kemija  Tehnični sodelavec  2019  25 
7.  12315  dr. Ester Heath  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2019  595 
8.  05027  dr. Milena Horvat  Kemija  Vodja  2016 - 2019  1.878 
9.  52126  dr. Marta Jagodic Hudobivnik  Kemija  Raziskovalec  2019  130 
10.  27733  dr. Tina Kosjek  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2019  358 
11.  24333  dr. Boštjan Križanec  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  82 
12.  30640  dr. Andreja Kukec  Medicina  Raziskovalec  2016 - 2019  369 
13.  39351  Maja Martinčič    Tehnični sodelavec  2017 - 2019  18 
14.  18287  dr. Darja Mazej  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  377 
15.  08314  dr. Radmila Milačič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2019  797 
16.  35471  dr. Petra Novak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2017  15 
17.  22820  dr. Lucija Perharič  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2016 - 2019  529 
18.  28396  dr. Katja Rostohar  Matematika  Raziskovalec  2018 - 2019  67 
19.  30063  dr. Janja Snoj Tratnik  Varstvo okolja  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  292 
20.  18359  dr. Janez Ščančar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2019  675 
21.  19946  dr. Agnes Šomen Joksič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2019  194 
22.  29652  Vesna Viher Hrženjak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2019  94 
23.  08838  dr. Ernest Vončina  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  386 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.010 
2.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  18.295 
3.  3334  NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO  Maribor  6489087  4.703 
Povzetek
Neustrezna raba in ravnanje s kemikalijami, njihovimi ostanki in odpadki, ki vsebujejo kemikalije, ter živili, pitno vodo in s predmeti splošne uporabe, ki te kemikalije vsebujejo v manjših koncentracijah (npr. kozmetika, igrače), lahko negativno vplivajo na zdravje. Nevarnost je poleg lastnosti kemikalije, poti vnosa oz. stika, odnosa med odmerkom in učinkom odvisna tudi od genetske občutljivosti, starosti, spola, poklica, prehranskih navad, razvad, bolezenskih stanj izpostavljenega organizma. Nosečnice, otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je zaradi rasti in razvoja organizma ter specifičnih fizioloških značilnosti vpliv škodljivih kemičnih snovi lahko še bolj izražen kot pri ostalih skupinah prebivalstva. V okviru projekta bomo razvili metodološki pristop za ugotavljanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja, ocenili obremenjenost otrok in mladostnikov s temi kemikalijami ter ocenili tveganje za zdravje na izbranih območjih Slovenije. Izbor kemikalij, ki jih predlagamo v tej prijavi temelji na podatkih predhodnih študij v R Sloveniji in v Evropi in je usklajen tudi s prioritetami, ki jim strokovna javnost trenutno posveča največ pozornosti. Med te kemikalije spadajo zlasti spojine, ki povzročajo hormonske motnje in lahko delujejo tudi nevrotoksično: bisfenoli, ftalati, bromirani zaviralci ognja, ter sredstva za osebno nego kot so parabeni in triklosan. Ocenili bomo tudi izpostavljenost stupenim in potencialno strupenim kemijskih elementom in prehranjenosti z esencialnimi elementi, ki so pomembni pri celoviti oceni tveganja. Glavni namen projekta je zagotoviti podporo aktivnostim na področju zmanjševanja izpostavljenosti izbranim kemikalijam otrok in mladostnikov v življenjskem okolju. V okviru projekta bomo tako razvili metodološki pristop, ki temelji na harmoniziranem humanem biomonitoringu, ki zagotavlja pravilno oceno izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja. Prva faza projekta je konceptualne narave v kateri bomo pripravili natančen prokol za izbor geografskega območja in število preiskovancev, in rekrutiranja preko osnovnih in srednjih pol. Določili bomo tudi zahteve po kakovosti analiznih rezultatov. Protokol bo vključeval tudi pripravo vparašalnikov, ki so ključni za kasnejšo interpretacijo rezultatov. Druga faza projekta zajema vzorčenje biološkega materiala (urin, kri in lasje) in kemijske analize. Tretja faza pa zajema biostatistično obdelavo, ki je ključna za interpretacijo rezultatov in izdelavo ocene tveganja. V končni fazi bomo na  podlagi rezultatov ocenili obremenjenost otrok in mladostnikov z izbranimi kemikalijami ter ovrednotili kaj pomeni ta obremenjenost za njihovo zdravje in razvoj. Skozi celotno trajanje projekta pa bomo izvajala strokovno podprto ozaveščanje udeležencev in splošnega prebivalstva, strokovne javnosti ter odločevalcev.  Prav tako bomo pripravili priporočila za ukrepanje na individualni ravni ter na ravni politike. Rezultati raziskave bodo: postavili okvir metodologije za oceno izpostavljenosti in vnosa novih snovi v telo (opredelitev vrste in načina vzorčenja, odvzem vzorcev, analitika) ter vrednotenje izpostavljenosti in obremenjenosti s specifično proučevano snovjo;  omogočili opredelitev stopnje izpostavljenosti otrok in mladostnikov snovem, ki predstavljajo tveganje za njihovo zdravje; omogočili opredelitev možnih virov izpostavljenosti glede na življenjsko okolje in oceno njihovega potencialnega vpliva na zdravje (ocena tveganja); nudili podporo za sprejem političnih odločitev glede ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti slovenske populacije izbranim kemikalijam; omogočili oceno uspešnosti intervencij na področju zmanjševanja izpostavljenosti otrok in mladostnikov proučevanim snovem v bodočnosti; nudili podporo izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okolje
Pomen za razvoj znanosti
Identifikacija poti in virov izpostavljensoti otrok in mladostnikov širokemu naboru kemijskih substanc bo začrtala nadaljnje raziskave na področju javnega zdravja. Vrednosti bomo primerjali z rezultati drugod po svetu, predvsem z namenom ugotoviti ali so koncetracije v biomarkerjih primerljive z Evropo oz. ali so presežene oz. dosegajo vrednosti, kjer lahko pričakujemo negativne učinke. Podatki bodo omogočili interpretacijo rezultatov ob upoštevanju različnega življenskega stila in pogojev v bivalnem in zunanjem okolju. Če te podatke povežemo še s podatki o zdravstvenem stanju in potencialnih vplivih na zdravje, bomo zasnovali eno prvih tovrstnih študij v Sloveniji, ki bo dobra osnova za nadaljnje študije na področju ocen tveganj. Tak pristop je bistvenega pomena na področju kreiranja politik na področju javnega zdravja. Izbrane kemikalije spadajo med prioritna tudi v Evropi in drugod po svetu, zato bodo rezultati tudi širšega evropskega pomena. Raziskava se bo ukvarjala z prioritetnimi kemikalijam, ki so predmet številnih raziskav. Poleg uporabnosti rezultatov v kontekstu strokovno in znastveno podrptih ocen tveganj bomo razvili nacionalno infrastrukturo za razvoj novih analiznih metod, ki temeljijo na uporabi majhnega volumna biološkega vzorca in so časovno manj zamudne. S tem bomo prispevali k razvoju cenovno učinkovtitih metod za HBM s pokrivanjem čimširšega spektra kemikalij, ki so na prioritetnih spiskih. Pričakujemo večje število objav v znanstvenih revijah z visokim IF, kajti tematika, ki je predmet te raziskave kotira visoko na mednarodnenem nivoju. Objavljali bomo tudi v slovenskih znanstvenih in strokovnih revijah, kajti tako bo informacija prišla v roki tudi slovenski medicinski stroki s katero je sodelovanje na področju javnega zdravja ključna za nadaljnje uspešno sodelovanje na področju kreiranja raziskav ter skupno nastopanje in komunikacijo z organi političnega odločanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo posega na področje javnega zdravja in sicer bolj specifično na področje okolja in zdravja. Nosečnice, otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je  zaradi rasti in razvoja organizma ter specifičnih fizioloških značilnosti vpliv škodljivih kemičnih lahko še bolj izražen kot pri ostalih skupinah prebivalstva. Da bi spodbudila prizadevanja za manjšo izpostavljenost škodljivim snovem, je Svetovna zdravstvena organizacija za območje Evropske regije, na svoji 5. Ministrski konferenci 2010, v Parmi sprejela strategijo za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem. Ta strategija je bila podlaga, Strategijo za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020 (http://www.mz.gov.si/uploads/media/strategija_zdravje_otrok_040212.pdf), ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela 1.12.2011. Strategijo je pripravila Medresorska delovna skupina državnih sekretarjev za izvajanje zavez Ministrske konference v Parmi. Na podlagi te strategije je bil izdelan Akcijski načrt, ki opredeljuje konkretne naloge resorjev in deležnikov do leta 2020. Ocenjevanje tveganja za razvoj in zdravje otrok in mladostnikov zaradi izpostavljenosti kemikalijam je ključnega pomena za vse nadaljnje aktivnosti in predpogoj za uspešno izvajanje zavez strategije za zdravje otrok in mladostnikov. V okviru projekta bomo razvili metodološki pristop za ugotavljanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja, ocenili obremenjenost otrok in mladostnikov s temi kemikalijami ter ocenili tveganje za zdravje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno