Projekti / Programi
Izpostavljenost otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
izpostavljenost kemikalijam, otroci in mladostniki, humani biomonitoring
Raziskovalci (23)
Organizacije (3)
Povzetek
Neustrezna raba in ravnanje s kemikalijami, njihovimi ostanki in odpadki, ki vsebujejo kemikalije, ter živili, pitno vodo in s predmeti splošne uporabe, ki te kemikalije vsebujejo v manjših koncentracijah (npr. kozmetika, igrače), lahko negativno vplivajo na zdravje. Nevarnost je poleg lastnosti kemikalije, poti vnosa oz. stika, odnosa med odmerkom in učinkom odvisna tudi od genetske občutljivosti, starosti, spola, poklica, prehranskih navad, razvad, bolezenskih stanj izpostavljenega organizma. Nosečnice, otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je zaradi rasti in razvoja organizma ter specifičnih fizioloških značilnosti vpliv škodljivih kemičnih snovi lahko še bolj izražen kot pri ostalih skupinah prebivalstva.
V okviru projekta bomo razvili metodološki pristop za ugotavljanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja, ocenili obremenjenost otrok in mladostnikov s temi kemikalijami ter ocenili tveganje za zdravje na izbranih območjih Slovenije. Izbor kemikalij, ki jih predlagamo v tej prijavi temelji na podatkih predhodnih študij v R Sloveniji in v Evropi in je usklajen tudi s prioritetami, ki jim strokovna javnost trenutno posveča največ pozornosti. Med te kemikalije spadajo zlasti spojine, ki povzročajo hormonske motnje in lahko delujejo tudi nevrotoksično: bisfenoli, ftalati, bromirani zaviralci ognja, ter sredstva za osebno nego kot so parabeni in triklosan. Ocenili bomo tudi izpostavljenost stupenim in potencialno strupenim kemijskih elementom in prehranjenosti z esencialnimi elementi, ki so pomembni pri celoviti oceni tveganja.
Glavni namen projekta je zagotoviti podporo aktivnostim na področju zmanjševanja izpostavljenosti izbranim kemikalijam otrok in mladostnikov v življenjskem okolju. V okviru projekta bomo tako razvili metodološki pristop, ki temelji na harmoniziranem humanem biomonitoringu, ki zagotavlja pravilno oceno izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja. Prva faza projekta je konceptualne narave v kateri bomo pripravili natančen prokol za izbor geografskega območja in število preiskovancev, in rekrutiranja preko osnovnih in srednjih pol. Določili bomo tudi zahteve po kakovosti analiznih rezultatov. Protokol bo vključeval tudi pripravo vparašalnikov, ki so ključni za kasnejšo interpretacijo rezultatov. Druga faza projekta zajema vzorčenje biološkega materiala (urin, kri in lasje) in kemijske analize. Tretja faza pa zajema biostatistično obdelavo, ki je ključna za interpretacijo rezultatov in izdelavo ocene tveganja. V končni fazi bomo na podlagi rezultatov ocenili obremenjenost otrok in mladostnikov z izbranimi kemikalijami ter ovrednotili kaj pomeni ta obremenjenost za njihovo zdravje in razvoj. Skozi celotno trajanje projekta pa bomo izvajala strokovno podprto ozaveščanje udeležencev in splošnega prebivalstva, strokovne javnosti ter odločevalcev. Prav tako bomo pripravili priporočila za ukrepanje na individualni ravni ter na ravni politike.
Rezultati raziskave bodo:
postavili okvir metodologije za oceno izpostavljenosti in vnosa novih snovi v telo (opredelitev vrste in načina vzorčenja, odvzem vzorcev, analitika) ter vrednotenje izpostavljenosti in obremenjenosti s specifično proučevano snovjo;
omogočili opredelitev stopnje izpostavljenosti otrok in mladostnikov snovem, ki predstavljajo tveganje za njihovo zdravje;
omogočili opredelitev možnih virov izpostavljenosti glede na življenjsko okolje in oceno njihovega potencialnega vpliva na zdravje (ocena tveganja);
nudili podporo za sprejem političnih odločitev glede ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti slovenske populacije izbranim kemikalijam;
omogočili oceno uspešnosti intervencij na področju zmanjševanja izpostavljenosti otrok in mladostnikov proučevanim snovem v bodočnosti;
nudili podporo izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okolje
Pomen za razvoj znanosti
Identifikacija poti in virov izpostavljensoti otrok in mladostnikov širokemu naboru kemijskih substanc bo začrtala nadaljnje raziskave na področju javnega zdravja. Vrednosti bomo primerjali z rezultati drugod po svetu, predvsem z namenom ugotoviti ali so koncetracije v biomarkerjih primerljive z Evropo oz. ali so presežene oz. dosegajo vrednosti, kjer lahko pričakujemo negativne učinke. Podatki bodo omogočili interpretacijo rezultatov ob upoštevanju različnega življenskega stila in pogojev v bivalnem in zunanjem okolju. Če te podatke povežemo še s podatki o zdravstvenem stanju in potencialnih vplivih na zdravje, bomo zasnovali eno prvih tovrstnih študij v Sloveniji, ki bo dobra osnova za nadaljnje študije na področju ocen tveganj. Tak pristop je bistvenega pomena na področju kreiranja politik na področju javnega zdravja. Izbrane kemikalije spadajo med prioritna tudi v Evropi in drugod po svetu, zato bodo rezultati tudi širšega evropskega pomena.
Raziskava se bo ukvarjala z prioritetnimi kemikalijam, ki so predmet številnih raziskav. Poleg uporabnosti rezultatov v kontekstu strokovno in znastveno podrptih ocen tveganj bomo razvili nacionalno infrastrukturo za razvoj novih analiznih metod, ki temeljijo na uporabi majhnega volumna biološkega vzorca in so časovno manj zamudne. S tem bomo prispevali k razvoju cenovno učinkovtitih metod za HBM s pokrivanjem čimširšega spektra kemikalij, ki so na prioritetnih spiskih. Pričakujemo večje število objav v znanstvenih revijah z visokim IF, kajti tematika, ki je predmet te raziskave kotira visoko na mednarodnenem nivoju.
Objavljali bomo tudi v slovenskih znanstvenih in strokovnih revijah, kajti tako bo informacija prišla v roki tudi slovenski medicinski stroki s katero je sodelovanje na področju javnega zdravja ključna za nadaljnje uspešno sodelovanje na področju kreiranja raziskav ter skupno nastopanje in komunikacijo z organi političnega odločanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo posega na področje javnega zdravja in sicer bolj specifično na področje okolja in zdravja. Nosečnice, otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je zaradi rasti in razvoja organizma ter specifičnih fizioloških značilnosti vpliv škodljivih kemičnih lahko še bolj izražen kot pri ostalih skupinah prebivalstva. Da bi spodbudila prizadevanja za manjšo izpostavljenost škodljivim snovem, je Svetovna zdravstvena organizacija za območje Evropske regije, na svoji 5. Ministrski konferenci 2010, v Parmi sprejela strategijo za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem. Ta strategija je bila podlaga, Strategijo za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020 (http://www.mz.gov.si/uploads/media/strategija_zdravje_otrok_040212.pdf), ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela 1.12.2011. Strategijo je pripravila Medresorska delovna skupina državnih sekretarjev za izvajanje zavez Ministrske konference v Parmi. Na podlagi te strategije je bil izdelan Akcijski načrt, ki opredeljuje konkretne naloge resorjev in deležnikov do leta 2020.
Ocenjevanje tveganja za razvoj in zdravje otrok in mladostnikov zaradi izpostavljenosti kemikalijam je ključnega pomena za vse nadaljnje aktivnosti in predpogoj za uspešno izvajanje zavez strategije za zdravje otrok in mladostnikov.
V okviru projekta bomo razvili metodološki pristop za ugotavljanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja, ocenili obremenjenost otrok in mladostnikov s temi kemikalijami ter ocenili tveganje za zdravje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo
