Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Ocena stanja odpornosti škodljivih organizmov na fitofarmacevtska sredstva v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.05  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Fitomedicina 

Koda Veda Področje
B434  Biomedicinske vede  Agrokemija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
rastlinska pridelava, varstvo rastlin, škodljivi organizmi, fitofarmacevtska sredstva, odpornost škodljivih organizmov na fitofarmacevtska sredstva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28296  Brigita Bračko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  13 
2.  32020  dr. Janja Lamovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  79 
3.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  206 
4.  13492  dr. Mario Lešnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  552 
5.  32921  Boštjan Matko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019 
6.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  812 
7.  22228  Miroslav Mešl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  52 
8.  20694  mag. Jože Miklavc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  106 
9.  25805  mag. Špela Modic  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  309 
10.  20162  dr. Sebastjan Radišek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  572 
11.  20163  dr. Magda Rak Cizej  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  539 
12.  26091  dr. Jaka Razinger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  396 
13.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2016 - 2019  919 
14.  33607  Marijan Sirk    Tehnični sodelavec  2016 - 2019 
15.  13378  mag. Marjetica Urbančič Zemljič  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  613 
16.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  710 
17.  22596  Stanislav Vajs  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  88 
18.  13376  mag. Metka Žerjav  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  324 
19.  23195  Silvo Žveplan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  188 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0148  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor  Maribor  5129877000  947 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.872 
3.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  4.017 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.127 
Povzetek
Odpornost škodljivih organizmov (ŠO) na FFS predstavlja v zadnjih letih po vsem svetu eno izmed najpomembnejših težav pri pridelovanju gojenih rastlin. Zato ne preseneča, da temu področju posvečajo povsod po svetu izredno pozornost, saj se zaradi posledic odpornosti povečuje poraba FFS, hkrati z njo pa tudi negativne posledice na okolje. Pojav odpornosti se v praksi običajno pokaže kot pojemajoče oziroma zmanjšano delovanje nekega FFS. Pridelovalci tega pojava praviloma ne znajo pravočasno prepoznati, saj vzroke za zmanjšano učinkovitost FFS najpogosteje pripisujejo napakam pri hektarskih odmerkih, pri izvedbi pršenja oziroma škropljenja, neugodnim vremenskim razmeram, neustrezni pripravi tal, nepravilnemu času aplikacije glede na razvojni stadij ŠO, ipd. Uporabniki FFS se zato posledično zatečejo k povečevanju odmerkov in večkratni uporabi istih ali glede načina delovanja podobnih FFS, kar še dodatno vpliva na hitrejši pojav odpornosti, hkrati pa to ob neugodnih ekonomskih učinkih pomeni tudi nepotrebno obremenjevanje okolja s FFS. Tovrstnih raziskav o odpornosti v Sloveniji praktično ne izvajamo. Izjema so redka posamezna preverjanja učinkovitosti FFS pri posameznih škodljivcih pri nekaterih sadnih vrstah, krompirju, hmelju ter raziskave odpornosti plevelov na triazine izpred 20 let in več. V Sloveniji pridelovalci kot tudi strokovne službe zato nimajo na voljo učinkovitih informacij za pomoč pri izbiri najustreznejših FFS, saj ne razpolagamo s podatki o stanju odpornosti posameznih vrst škodljivih organizmov na FFS. S tem so tudi pridelovalci prikrajšani za informacije, ki bi jim koristile pri ukrepih varstva rastlin, s katerimi bi lahko precej zmanjšali uporabo FFS. To po eni strani pomeni izboljšanje ekonomike pridelovanja, hkrati pa bi lahko z manjšo uporabo FFS zmanjšali hkrati negativne vplive uporabe FFS na okolje. Osnovni cilj projekta je ugotoviti stanje na področju odpornosti nekaterih ŠO, ki predstavljajo slovenskim pridelovalcem največje težave pri pridelovanju gojenih rastlin. V projekt bomo vključili tudi preverjanje odpornosti nekaterih plevelnih vrst na nekmetijskih zemljiščih (cestni robovi, železnice, razne industrijske površine, pokopališča, druge komunalne površine), kjer je na voljo izredno omejen izbor herbicidov, hkrati pa že opažamo, da na teh površinah kljub uporabi neselektivnih pripravkov ostajajo nekatere plevelne vrste, ki se lahko razširijo tudi na kmetijska zemljišča. Na podlagi rezultatov bomo lahko bolj utemeljeno potrdili ali ovrgli sum o prisotnosti odpornosti, kar bo predstavljalo osnovo za svetovanje rabe FFS in pripravo natančnejših navodil za izvajanje strategij varstva, ki bodo preprečevale razvoj odpornosti proti ŠO. Danes predstavlja antirezistenčna strategija enega izmed osnovnih gradnikov integriranega varstva rastlin (IVR). Z letom 2014 je pričela Slovenija izvajati Splošna načela IVR pred škodljivi organizmi, ki so zapisana v Prilogi 3 Direktive 2009/128/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za doseganje trajnostne rabe pesticidov. Direktiva nalaga članicam, da vzpostavijo sisteme IVR pred škodljivimi organizmi in sprejmejo nacionalni akcijski plan trajnostne rabe FFS (NAP) Eden od ciljev NAP je zmanjšanje porabe FFS in njihova strokovno upravičena uporaba, ki naj temelji na pravilnem izboru FFS ter izboljšanju tehnoloških postopkov pridelave gojenih rastlin. Na podlagi rezultatov projekta bo omogočena racionalna raba FFS, v primerih ugotovljene odpornosti ter hkratnega pomanjkanja ustreznih FFS pa bo mogoče tudi bolj utemeljeno predlagati rešitve v smislu dodatnih registracij oziroma dovoljenj FFS z drugimi načini delovanja za varstvo pred ŠO. S tem bomo pridelovalcem omogočili tudi ekonomsko učinkovitejše in okolju prijaznejše varstvo rastlin kot tudi kmetijsko pridelavo, kar sta ne nazadnje ena izmed osnovnih ciljev strategije razvoja kmetijstva 2020.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi velikega gospodarskega in okoljskega pomena pojava odpornosti se s tem področjem ukvarjajo širom sveta. Na že omenjenih treh spletnih straneh (www.frac.info; www.irac-online.org, www.hracglobal.com) lahko celovito preverimo globalno problematiko in dinamiko pojava odpornosti pri posameznih ŠO v različnih delih sveta, ki jih strokovnjaki uporabljajo pri svojem delu po vsem svetu. Slovenija do sedaj v te baze ni prispevala veliko podatkov, smo pa vse razpoložljive podatke redno spremljali z namenom priprave in izvajanja ukrepov varstva rastlin pri nas, s katerimi smo želeli preprečevati pojav odpornosti ŠO. Osnovni prispevek k znanosti v okviru predlaganega projekta bi bil v prvi vrsti ugotovitev stanja glede tega področja pri nas ter dopolnitev regionalnih in globalnih podatkovnih baz o vrstah odpornih ŠO ter aktivnih snovi, na katere so ti ŠO razvili odpornost. T podatki so zelo pomembni pri nadaljnjem preučevanju odpornosti ŠO kot tudi pri pripravi antirezistenčnih strategij na globalnem kot tudi lokalnem nivoju. Razvoj odpornosti je zaradi številnih dejavnikov v vsakem lokalnem okolju specifičen, kljub temu, da nanj teoretično gledano vplivajo enaki dejavniki (npr. pogostnost uporabe aktivnih snovi, število generacij ŠO letno, splošna pestrost nekemičnih zatiralnih metod, način kombiniranja aktivnih snovi, obseg premeščanja in križanja populacij ŠO v prostoru, razmerje med kmetijskimi in nekmetijskimi površinami, …). Slovenija je glede intenzivnosti kmetovanja precej raznolika, saj se po vsej Sloveniji prepletajo intenzivne pridelovalne površine s povečanim vnosom FFS in na drugi strani dokaj ekstenzivne površine z zelo majhnim vnosom FFS. To omogoča velik obseg križanja med populacijami, ki so izpostavljene velikemu pritisku FFS in tistih, ki niso. To dejstvo v Sloveniji v precejšnji meri blaži hitrost pojava odpornosti. Koliko, gledano s stališča znanosti ne vemo. S stališča znanosti je pri nas v realnem sistemu možno preveriti nekatere alternativne modele za napovedovanje pojavov odpornosti pri različnih ŠO. V projektu lahko razvijemo lastne modele in se dodatno usposobimo za ocenjevanje pojavov odpornosti in preverimo, kako razmerja med površinami z različnimi načini pridelave preko populacijske dinamike ŠO vplivajo na pojav odpornosti. Z našo raziskavo bomo prispevali k razvoju znanstvenih metod za opredeljevaje hitrosti razvoja odpornosti na nivoju nacionalnega gospodarstva kot celote. V okviru projekta bomo skušali dokazati, da je vpliv enakih dejavnikov na razvoj odpornosti pri plevelih, žuželkah ali glivah lahko v različnih okoljih precej različen. It tega izhaja, da potrebujemo za različne ŠO specifično prilagojene različne preventivne pristope za preprečevanje pojavov odpornosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlaganega projekta bodo imeli največji vpliv prav na gospodarstvo oziroma pridelovalce. Na podlagi rezultatov projekta bomo z različnimi ukrepi izobraževanja, svetovanja, ozaveščanja in obveščanja pridelovalcev kot tudi drugih relevantnih ciljnih skupin (npr. kmetijska svetovalna služba, trgovci in svetovalci na področju FFS), ki sodelujejo v sistemu pridelovanja hrane, poskrbeli za čim bolj učinkovito uveljavljanje splošnih načel antirezistenčne strategije kot tudi izvajanje konkretnih ukrepov pri pridelovanju posameznih gojenih rastlin za preprečevanje pojavov odpornosti ŠO na FFS. Znano je, da lahko ŠO v veliki meri vplivajo na količino in kakovost pridelka, zato predstavljajo ukrepi varstva rastlin enega izmed najpogostejših tehnoloških ukrepov pri večini gojenih rastlin. Kot takšni pa ti ukrepi predstavljajo tudi pomemben dejavnik pri ekonomiki pridelave. V kolikor imamo opraviti s slabšim delovanjem FFS, ki je posledica razvoja odpornosti ŠO na FFS, se nam pričenjajo pojavljati težave glede kakovosti kot tudi količine pridelka, kar lahko posledično pomeni tudi precejšen negativen ekonomski vpliv za pridelovalce. S pojavom odpornosti se občutno povečajo stroški zatiranja ŠO in paritetni delež le teh v celotnih stroških pridelave neke gojene rastline. Dodatno je ekonomski rezultat slabši zaradi povečanih izgub in slabše kakovosti pridelka. Posredni negativni učinki se lahko pokažejo tudi v povečanem številu in koncentracijah ostankov aktivnih snovi FFS v pridelkih, kar se lahko negativno odrazi v smislu marketinške kakovosti, ki lahko posledično vpliva na znižanje cen pridelkov. Ob tem pa ne smemo nikakor pozabiti na povečano obremenitev okolja in neciljnih organizmov, kar vse povzroči povečana poraba FFS zaradi pojava odpornosti. V kolikor bomo kmetijske pridelovalce usposobili za prepoznavanje pojavov odpornosti z namenom čim prejšnjega zaznavanja ter jih ozaveščali ter svetovali glede ukrepov za preprečevanje odpornosti, bomo s tem pomembno vplivali na njihov ekonomski rezultat in tudi na konkurenčnost, manjšo obremenitev okolja, hkrati pa bomo zaradi višjih pridelkov pripomogli tudi k večji samooskrbi oziroma prehranski varnosti, kar je pomembno predvsem za družbo kot celoto.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno