Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Uporaba metod z nizkim tveganjem za varstvo zelenjadnic

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.05  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Fitomedicina 

Koda Veda Področje
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
ekološko kmetijstvo; metode z nizkim tveganjem; nacionalni akcijski program; prehranska varnost; samopreskrba; trajnostno kmetijstvo; zelenjava;
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17301  Tadej Galič    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  1 
2.  20069  dr. Barbara Gerič Stare  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2016 - 2019  275 
3.  24297  dr. Maja Kožar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  197 
4.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  258 
5.  25805  mag. Špela Modic  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  381 
6.  20162  dr. Sebastjan Radišek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  621 
7.  20163  dr. Magda Rak Cizej  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  566 
8.  26091  dr. Jaka Razinger  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2016 - 2019  446 
9.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  195 
10.  28397  dr. Polona Strajnar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  89 
11.  22935  dr. Saša Širca  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  337 
12.  34421  dr. Melita Theuerschuh  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2017  93 
13.  13378  mag. Marjetica Urbančič Zemljič  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  671 
14.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  736 
15.  17853  Barbara Zagorc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  373 
16.  13376  mag. Metka Žerjav  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  355 
17.  39838  Primož Žigon  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2019  392 
18.  23195  Silvo Žveplan  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  198 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.024 
2.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  4.260 
Povzetek
Škodljivi organizmi (škodljivci, bolezni in pleveli) (ŠO) povzročajo veliko gospodarsko škodo. Za obvladovanje ŠO oziroma za preprečevanje izpada pridelkov in vzdrževanje ustrezne produktivnosti našega kmetijstva je uporaba kemičnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS) »nujno zlo«, ki precej obremenjuje naše okolje, ogroža zdravje ljudi, za pridelovalce pa pomeni dodatno finančno breme. Alternativa kemičnim FFS so okolju prijaznejše tehnologije, npr. zatiranje ŠO z uporabo metod z nizkim tveganjem (MNT), med katere sodijo npr. mehansko ali fizikalno zatiranje plevela, biotično varstvo rastlin, uporaba biopesticidov, ipd. Uporaba MNT pa zahteva veliko znanja in izkušenj. Dodatno je nujno potrebno nepreskušene MNT preizkusiti v naših pridelovalnih razmerah – le tako so lahko izsledki raziskav neposredno uporabni v slovenski pridelavi zelenjadnic, in sicer v integrirani, ekološki in drugih oblikah okolju prijazne pridelave vrtnin. Uporabo MNT je potrebno tudi finančno ovrednotiti, saj do sedaj pri nas stroški tovrstne tehnologije še niso bili sistematično zbrani. Prehranska varnost in stopnja samooskrbe s hrano je za Evropo in Slovenijo izjemno pomembna, žal pa je stopnja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji le 36 % pri sveži zelenjavi. V Sloveniji so najpomembnejše zelenjadnice kapusnice (npr. zelje in cvetača) in solatnice (npr. solata, radič) s po približno četrtino tržne pridelave; sledijo plodovke (npr. paradižnik) z 11 % tržne pridelave. V okviru CRP projekta Uporaba metod z nizkim tveganjem za varstvo zelenjadnic (v nadaljevanju Projekt) bomo proučili možnost uporabe različnih MNT za zatiranje bolezni, škodljivcev, in plevelov pri proizvodnji prej omenjenih treh najpomembnejši zelenjadnic v Sloveniji. Osredotočili se bomo na problematiko in zatiranje kapusovih bolhačev in kapusove muhe v kapusnicah, polžev, strun in bele gnilobe v solatnicah, ogorčic rodu Meloidogyne spp. ter talnih glivnih bolezni pri pridelavi paradižnika, ter možnosti zatiranja plevelov v vrtnarstvu z metodami z nizkim tveganjem. Omenjene ŠO in plevele bomo zatirali s trenutno najperspektivnejšimi MNT v seriji dvoletnih poljskih oz. rastlinjaških poskusov, ter učinkovitost MNT agronomsko in ekonomsko ovrednotili. Uspeh varstva rastlin pred škodljivimi organizmi je odvisen od kreativnosti in inovativnosti raziskovalcev in strokovnjakov za varstvo rastlin. Delo v okviru projekta bo usmerjeno v ustvarjanje novih, učinkovitih in zanesljivih pristopov in orodij za obvladovanje škodljivih organizmov. Naše delo bo temeljilo na tradicionalnem znanju in izkušnjah in bo usmerjeno v razvoj novih, učinkovitih orodij integriranega varstva rastlin (IVR), predvsem pa v razvoj možnosti za njihovo praktično uporabo. S preskušanjem tehnološke in ekonomske učinkovitosti metod varstva rastlin z nizkim tveganjem nameravamo v prakso vpeljati ustrezne, okolju prijaznejše tehnologije varstva Slovenskih najpomembnejših zelenjadnic. Namen projekta je ponuditi slovenskim pridelovalcem zelenjadnic zamenjavo za več konvencionalnih sintetičnih pesticidov za zatiranje pomembnih škodljivcev, bolezni ter plevelov, z učinkovitimi alternativnimi, biotičnimi pripravki oziroma z metodami z nizkim tveganjem. To bo povečalo uporabo koristnih organizmov in metod varstva rastlin z nizkim tveganjem v pridelavi zelenjadnic. Vse tehnološko in ekonomsko učinkovite metode bomo skušali vključiti v tehnologije vrtnarske pridelave. S povezovanjem različnih raziskovalnih področij (fitopatologija, entomologija, nematologija, plevelarstvo, ekonomika pridelave) in s pretokom znanja bomo vzpostavili projektno skupino, ki bo odgovorila na najbolj perečo problematiko, ki se nanaša na obvladovanje škodljivih organizmov na področju pridelave zelenjadnic. Opremljeni z rezultati in znanjem, pridobljenim v okviru Projekta se bomo usmerili v prenos znanja v prakso, pri čemer se bomo osredotočili v zagotavljanje odprtega dialoga in prenosa informacij do uporabnikov, to je kmetov, svetovalcev in drugih deležnikov, vključe
Pomen za razvoj znanosti
Zmanjšanje odvisnosti od kemičnih fitofarmacevtskih sredstev je pomemben del programa Evropske unije (EU) na področju kmetijstva (Evropski parlament, 2009) in slovenske kmetijske politike (Resolucija 2011; NAP 2012; Strategija 2014). Da bi zadostili naraščajočemu povpraševanju po hrani in hkrati strožjim okoljskim zahtevam, mora kmetijstvo povečati proizvodnjo in kakovost hrane, hkrati pa zmanjšati škodljive vplive na okolje (Masip et al., 2013), kar predstavlja velik izziv (Singh et al., 2011). Poleg tega je razvoj in vpeljava v prakso alternativnih strategij za nadzor škodljivcev nujno potreben zaradi ukinjanja številnih pesticidov prve generacije. V okviru projekta bomo z raziskovalnim pristopom iskali rešitve za težave, s katerimi se soočamo pri konvencionalnem obvladovanju škodljivcev, bolezni in plevelov v vrtnarstvu; vključno z varnostjo za okolje in zdravje ljudi kot tudi odpornostjo na insekticide ter nezadostnim nadzorom škodljivcev. S preskušanjem več MNT bomo ponudili slovenskim raziskovalcem s področja pridelave kmetijskih rastlin ter kmetijskim svetovalcem novo znanje o varstvu rastlin, ki bo usmerjeno predvsem v zmanjševanje tveganja zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev tako za okolje, neciljne organizme kot tudi za ljudi. Vse strokovne in znanstvene rezultate bomo objavili v obliki strokovnih in znanstvenih člankih ter jih predstavili na različnih strokovnih srečanjih (Zelenjavne urice; DVRS srečanje; Novi izzivi agronomije, ipd.), kar bo neposredno vplivalo na slovenske raziskovalce s področja aplikativne agronomije.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi številnih negativnih vplivov fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in okolje ter vse večje ozaveščenosti ljudi je bila v Evropi sprejeta direktiva o trajnostni rabi pesticidov (2009/128 / ES), ki se nanaša na zmanjševanje tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje. Ta direktiva zahteva od držav članic vzpostavitev nacionalnega akcijskega plana za določanje ciljev in ukrepov za dosego zmanjšanja tveganja zaradi rabe pesticidov. V skladu s 14. členom te direktive morajo vsi poklicni uporabniki fitofarmacevtskih sredstev slediti opredeljenim načelom integriranega varstva rastlin. Naše kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, povezanimi s škodljivimi organizmi, saj trenutno ni na voljo dovolj učinkovitih, ekonomsko sprejemljivih in tehnično izvedljivih metod obvladovanja škodljivih organizmov (neposredno vezanih na razmerje škodljivec / gojena rastlina), ki bi lahko zadovoljivo nadomestile uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali pa so tovrstne metode šele v razvoju. Zato je izjemno pomembna vpeljava alternativnih metod varstva rastlin (alternativa kemičnim fitofarmacevtskim sredstvom), ki bodo predstavljale ključne elemente integriranega varstva rastlin za gospodarno in trajnostno pridelavo zelenjadnic. Z razvojem in vpeljavo nekemičnih načinov varstva bomo doprinesli k zmanjšanju odvisnosti kmetijske pridelave od uporabe fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer ne bo trpela donosnost in kakovost pridelave kmetijskih pridelkov. Z razvojem omenjenih metod bomo poskušali odgovoriti tudi na enega od velikih izzivov, ki se kažejo v nižji konkurenčnosti našega kmetijstva zaradi manjšega števila aktivnih snovi, s katerimi lahko učinkovito zatiramo škodljive organizme, v primerjavi s tujimi proizvajalci. Uvedba novih, preskušenih MNT v pridelavi zelenjadnic bo tudi omilila negativne posledice pojavov odpornosti ŠO na nekatere pogostokrat uporabljane insekticide, fungicide in herbicide, ter zaradi klimatskih sprememb spremenjene bionomije ŠO. Z razvojem in uvajanjem alternativnih metod varstva rastlin – metod z nizkim tveganjem, bomo doprinesli k razvoju za družbo in okolje izjemno pomembnih tehnoloških procesov kmetijske proizvodnje, ki bodo zagotavljali dolgoročno, varno in kakovostno pridelavo hrane, izboljšali življenjski standard pridelovalcev in vplivali na večjo gospodarsko rast države. Omenjene metode bodo prispevale k zmanjšanju izgub v kmetijstvu zaradi škodljivih organizmov na način, ki predstavlja čim manjše tveganje za zdravje ljudi in živali ter okolje zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev. S takim načinom obvladovanja škodljivih organizmov in z ustreznim informiranjem javnosti se bo okrepilo zaupanje potrošnikov v kakovost in varnost v Sloveniji pridelanih zelenjadnic.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno