Projekti / Programi
Uporaba hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoje (Varroa destructor)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.03 |
Biotehnika |
Veterina |
Terapija in zdravstveno varstvo živali |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B240 |
Biomedicinske vede |
Parazitologija (človeška in živalska) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
čebele, Varroa destructor, hmelj, beta-kisline
Raziskovalci (14)
Organizacije (5)
Povzetek
V Sloveniji imamo trenutno 11.000 čebelarjev, ki imajo v lasti in oskrbi 150.000 čebeljih družin, ki letno pridelajo 2.000 t medu in drugih čebeljih izdelkov. Tako predstavljajo zelo pomemben gospodarski delež našega kmetijstva.
V čebelarstvu je v zadnjih letih prisotna tendenca naraščajoče uporabe ekoloških pripravkov zatiranja varoje, torej takih, ki so sprejemljivi za čebeljo družino in zagotavljajo neoporečnost čebeljih pridelkov. Trenutno so prevladujoči tretmaji s preparati na osnovi mravljične in oksalne kisline, slednja je namenjena predvsem zimskemu zatiranju varoje, poznan pa je tudi preparat, ki kombinira oboje. Hkrati so poznani in za ekološko zatiranje priznani še pripravki na bazi rastlinskih ekstraktov. Pri uporabi kateregakoli pripravka je potrebno paziti predvsem na stranske toksične lastnosti za čebeljo družino. Posebno pozornost zahteva proučitev možnosti prehajanja učinkovin v med in druge čebelje izdelke, ki ni dovoljeno, še posebej v primeru, ko takšne učinkovine predstavljajo tudi tveganje za človeka.
V zadnjem času so se na tujih trgih začeli pojavljati preparati na osnovi hmeljevih beta-kislin, ki se ponujajo kot alternativa, saj so prepoznane kot neškodljive, naravno prisotne v okolju in posledično za njih ni postavljenih mejnih vrednosti ostankov (MRL).
Pomembna panoga v slovenskem kmetijstvu je tudi hmeljarstvo, kjer letno pridelamo 2.500 t hmelja in proizvodov iz hmelja, kar uvršča Slovenijo na peto mesto v svetovnem merilu s 3 % svetovne proizvodnje. Problem v hmeljarstvu je, da se kar 95 % vsega pridelka porabi usmerjeno v pivovarske namene. Posledično hmeljarska panoga vedno išče alternativne uporabe hmelja izven pivovarske panoge. Poleg vloge hmelja v pivu kot surovine, ki zaokroži okus in aromo, je njegova zelo pomembna vloga tudi vloga konzervansa, saj je pivo ena redkih pijač, kjer se ne uporabljajo dodani konzervansi. Zaščitno vlogo v tem primeru imajo hmeljne beta-kisline, ki imajo dokazano protimikrobno učinkovanje.
V predlaganem projektu tako ponujamo sinergijo med dvema panogama in njunimi potrebami. Proučili bomo stanje ponudbe pripravkov za ekološko zatiranje na tržišču in pripravili primerjave načinov njihovih aplikacij in učinkovitosti.
V nadaljevanju projekta bomo izvedli praktična preskušanja ekstraktov hmelja v obliki testov toksičnosti hmeljevih ekstraktov na varoji z 1) različnimi ekstrakti, 2) pri različnih koncentracijah in 3) z različnimi načini aplikacij. S testi hmeljnih ekstraktov na čebelah bomo primerjali 1) različne koncentracije, 2) različne ekstrakte in 3) različne načine aplikacije. Testi toksičnosti bomo izvedli tudi v varianti čebel napadenih z varojo. Preverili bomo oralno toksičnost na čebelah in ovrednotili vplive hmeljnih ekstraktov na čistilno vedenje čebel. V nadaljevanju tega delovnega sklopa bomo izvedli pilotni poskus delovanja z izvedbo testiranja na čebeljih družinah, kjer bomo spremljali vse okoljske dejavnike, ki lahko vplivajo na kondicijo družine. Po izvedbi pilotnega poskusa bomo izvedli senzorično ocenjevanje medu, z namenom ugotovitve možnega prehajanja hmeljnih komponent v med in vpliv na senzoriko. V zaključku tega delovnega sklopa bomo izdelali prototip pripravka na osnovi beta-kislin in v laboratorijskem okolju izvedli teste stabilnosti.
Iz obstoječe genske banke standardni sort in kolekcijskih nasadov novih križancev hmelja bomo odbrali primerne genotipe hmelja. V njih bomo določili vsebnosti alfa- in beta-kislin ter količino in sestavo eteričnih olj. Na osnovi rezultatov bomo izdelali seznam perspektivnih genotipov, primernih za gojenja za namen pridobivanja beta-kislin. Komercialno dostopnim hmeljnim ekstraktom bomo določili njihovo kemijsko sestavo hmeljnih smol in eteričnega olja, kot morebitnega motečega elementa.
Proučili bomo možnosti izdelovanja pripravkov za zatiranje varoje v Sloveniji in izdelali oceno tržne zanimivosti za njihovo proizvodnjo.
Zaradi kompleksnosti in interdisciplinarnosti projektnega predloga je v p
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi popularnosti in pomena čebelarstva v prehrani je nujen stalen razvoj učinkovin, ki so sprejemljiva za stroko tako s stališča učinkovitosti kot enostavnosti pri ravnanju z njimi. Pripravki na osnovi hmeljnih beta-kislin zadostijo obema pogojema. Istočasno ti pripravki spadajo v skupino ekoloških/naravnih sredstev za zatiranje varoje, s čimer sledimo trendom uporabe takšnih pripravkov v čebelarstvu.
V sklopu projekta bomo preučili kandidate za mehanizme delovanja hmeljnih beta-kislin in njihovo bazično biologijo. Ti rezultati bodo predstavljali pomemben doprinos znanosti tega področja. Z vključevanjem končnih uporabnikov in deležnikov v določene faze projekta, bomo dosegli večjo uporabnost ter takojšnje preverjanje projektnih rezultatov.
Izvajalec projekta bo predstavil svoje rezultate dela tudi na javni predstavitvi rezultatov
za naročnika.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava je izrazito aplikativno usmerjena in bo že v času trajanja projekta z rezultati pomagala uporabnikom, to je čebelarjem in hmeljarjem. Rezultati bodo direktno uporabni in prenosljivi v prakso. Hmeljarski panogi bo ponudila možnost novih uporab hmelja izven tradicionalne pivovarske industrije. To pomeni diverzifikacijo prodaje in s tem zmanjšanje poslovnega tveganja ob prisotnosti prevelike ponudbe na mednarodnem trgu hmelja.
Čebelarska panoga, ki predstavlja zelo pomembno gospodarsko dejavnost v polju kmetijskega sektorja, bo preko rezultatov dobila možnost uporabe novih pripravkov na osnovi hmelja, ki do zdaj pri nas še niso bili uporabljeni.
Z iskanjem možnosti povezav med različnimi deležniki (hmeljarji, podjetji za predelavo rastlinskih materialov in podjetji, ki imajo znanje in kapacitete za proizvodnjo farmacevtskih sredstev) bomo razvili možnosti za razvoj povsem novih produktov, ki jih v Sloveniji še nimamo.
Projekt bo zagotovo v veliki meri vplival na prenos znanja med raziskovalnimi inštitucijami in podjetji v Sloveniji. Potrudili se bomo, da bosta oba financerja pridobila novo znanje in informacije. Rezultate projekta bodo lahko kmetijske družbe uporabile za nadgradnjo svojega znanja, kar bo dvignilo kakovost njihovih storitev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
2018,
zaključno poročilo
