Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Učinki in perspektive SKP na slovensko kmetijstvo in podeželje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.08  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja 

Koda Veda Področje
S187  Družboslovje  Ekonomika kmetijstva 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Skupna kmetijska politika, Evropska unija, Slovenija, ocena učinkov, presoja politike, reforma politike, politična ekonomija kmetijstva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (26)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33234  dr. Tjaša Bartolj  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2019  70 
2.  25013  mag. Matej Bedrač  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2019  186 
3.  38630  Jure Brečko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019  116 
4.  06096  Tomaž Cunder  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  487 
5.  10890  dr. Emil Erjavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  1.158 
6.  28537  dr. Anže Japelj  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  144 
7.  16329  dr. Luka Juvančič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2016 - 2019  408 
8.  15636  dr. Damjan Kavaš  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2019  262 
9.  13487  dr. Stanko Kavčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  396 
10.  30768  dr. Tina Kocjančič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  33 
11.  18431  mag. Klemen Koman  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2019  100 
12.  24297  dr. Maja Kožar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  164 
13.  17034  dr. Nike Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  910 
14.  19316  dr. Aleš Kuhar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  639 
15.  33095  dr. Marko Lovec  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2019  288 
16.  29181  dr. Vesna Miličić  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2016 - 2019  61 
17.  30812  dr. Marko Ogorevc  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2019  99 
18.  21843  dr. Anton Perpar  Biotehnika  Raziskovalec  2016 - 2019  160 
19.  17854  Marjeta Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  180 
20.  34865  dr. Jernej Prišenk  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2016 - 2019  181 
21.  15323  dr. Renata Slabe Erker  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2019  278 
22.  38629  dr. Tanja Travnikar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  62 
23.  10036  dr. Jernej Turk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  421 
24.  10584  dr. Andrej Udovč  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  535 
25.  17853  Barbara Zagorc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  352 
26.  29649  dr. Jaka Žgajnar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  217 
Organizacije (6)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.876 
2.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.766 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.121 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.141 
5.  0502  Inštitut za ekonomska raziskovanja  Ljubljana  5051690000  2.997 
6.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.022 
Povzetek
Učinki in perspektive SKP na slovensko kmetijstvo in podeželje Cilji, instrumenti, obseg sredstev in izvedba Skupne kmetijske politike (SKP) pomembno vplivajo na ekonomski položaj kmetijstva, pa tudi povezanih panog gozdarstva in živilstva, obenem pa tudi na stanje okolja, poseljenost in blaginjo podeželja. SKP se pod vplivom zunanjih (mednarodno okolje) in notranjih (javno mnenje, proračun, institucionalni razvoj EU) spreminja v sedemletnih ciklusih – reformah SKP, ki spreminjajo strukturo in obseg podpor. Politika postaja bolj transparentna, vnaša nove cilje in namene, ima vse bolj poudarjeno okoljsko noto, manj regulira trge, a ohranja podporno naravo in večino sredstev. Leta 2016 se pričenja nov krog sprememb SKP, ki bo svoj vrh dosegel v spremembi temeljnih uredb SKP, predvidoma v letih 2018/2019. O globini in paradigmatičnosti sprememb zaenkrat lahko zgolj ugibamo (Buckwell, 2015), zaenkrat kaže na manj izrazite spremembe in ohranitev ključnih elementov politike, sprejete v letu 2013. Z raziskavo želimo podpreti odločanje vladnih in nevladnih organov pri spreminjanju obstoječih ali sprejemanju novih uredb na področju SKP (neposredna plačila, tržni ukrepi, razvoj podeželja). Želimo razviti širok nabor in fokus kontekstualnih in kvantitativnih analiz, ki bodo prinesle novo znanje o učinkih sedanjih ukrepov in možnosti nove politike. V Sloveniji po pristopu k EU še ni bila izvedena celovita in kvantitativno podprta presoja učinkov kmetijske politike obeh stebrov SKP. To je zato prvi ključni namen te raziskave. Z njo želimo nadgraditi letno spremljanje stanja v kmetijstvu, ki jo za potrebe resornega ministrstva izvaja Kmetijski inštitut Slovenije, in s pomočjo evalvacijske teorije in ekonometrične analize podati celovito in znanstveno podprto presojo politike. Drugi namen raziskave je spremljati, analizirati in s predlogi in empiričnimi analizami podpreti razpravo o prihodnji SKP. Skupina bo sistematično spremljala vse uradne predloge, njihove spremembe, predtem pa tudi stališča številnih deležnikov v procesu. Na podlagi teh predlogov bo izdelala scenarije sprememb in jih s pomočjo prilagojenih empiričnih orodij tudi ovrednotila v smislu ocene učinkov (»impact assessment«). Pri oceni učinkov in razvitju predlogov in priporočil vladnim in nevladnim organizacijam bo pomembno vlogo imela predhodno opravljena presoja ukrepov dosedanje politike. Oblikovali smo nacionalno raziskovalno skupino, ki jo sestavljajo posamezniki iz 6 raziskovalnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, presoje javnih politik (posebej kmetijske in okoljske) ter mednarodnih odnosov, vsi z referencami na zadevnem področju. Delo bo potekalo v 6 delovnih sklopih (DS): DS 1: Kontekst in pristop k presoji. Oblikovali bomo podrobnejša raziskovalna vprašanja in metodologijo projekta. Določili bomo za potrebe presoje iz nacionalnih strateških dokumentov izpeljane cilje nacionalne kmetijske politike in opredelili intervencijsko logiko ukrepov. Izdelan bo podroben načrt raziskave.   DS 2: Kazalniki kmetijske politike. Pregledani bodo formalni in potencialni kazalniki, ki omogočajo spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev. Vzpostavljena bo podatkovna baza s kazalniki. Analizirane bodo spremembe in podana prva ocena o uresničevanju ciljev kmetijske politike. DS 3: Ocena učinkov kmetijske politike s pomočjo ekonometrične analize. Podatkovni sistem v DS 2 bo služil tudi za ekonometrično analizo vpliva kmetijske politike na posamezne kazalnike. Ekonometrična analiza bo izvedena v dveh delih. V prvem bodo analizirani posamezni dejavniki, v drugem pa ovrednotena tudi njihova prostorska dimenzija.   DS 4: Presoja ukrepov SKP v Sloveniji. Izvedena bo presoja skupine ukrepov (predvsem njihove učinkovitosti in uspešnosti) za obdobje 2007-2013 in podrobnejša presoja relevantnosti, konvergentnosti in potencialne učinkovitosti za ukrepe tekočega programskega obdobja. Uporabljeni bodo tudi rezultati empirične analize, za katero bo priprav
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava predstavlja prvi poizkus celovite analize implementacije Skupne kmetijske politike v eni od držav članic Evropske unije, kar je glavna dodana vrednost z vidika znanosti na področju agrarne ekonomike. V literaturi se znanost v glavnem ukvarja s podrobnimi analizami, manj pa z integralnim pristopom. Izvirna bo tudi multi-disciplinarna enotna metodologija pristopa, predvsem s kombinacijo ekonometričnih metod, modeliranja in kvalitativnega (politično-ekonomskega in evalvacijskega) pristopa pri presoji ukrepov in oceni učinkov. Rezultati razvitih in testiranih ekonometričnih modelov bodo pripomogli tudi k razumevanju povezav med dejavniki in kazalniki kmetijske politike. Odgovorili bomo na vprašanja, kateri dejavniki in v kolikšni meri vplivajo na dinamiko izbranih kazalnikov kmetijske politike. Zaključimo lahko, da bosta v primeru uspešne izvedbe projekta uvedeni pristop in metodologija predstavljala izviren prispevek k razvoju znanosti na področju agrarne politike, ki se mu potencialno obeta tudi mednarodna odmevnost v obliki znanstvenih publikacij in nastopov na znanstvenih srečanjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Študija ima namen prispevati k učinkovitejši, bolj ciljno naravnani in uspešnejši implementaciji SKP v skladu s potrebami in cilji slovenskega kmetijstva, s čimer bo imela tudi posreden pozitiven vpliv na gospodarske subjekte. SKP je bila v zadnjih desetletjih deležna precejšnjih sprememb, ki so vplivale ne le na kmetijske proizvajalce, temveč tudi na agro-živilsko industrijo, lastnike zemljišč in druge. Presoja pretekle in sedanje politike ter ocena učinkov njenih napovedanih sprememb v smislu ciljev, vrste in obsega ukrepov, vključno z vprašanji bolj ciljnega definiranja upravičencev do posameznih ukrepov, lahko pripomorejo k ustreznim in pravočasnim prilagoditvam poslovnih strategij gospodarskih subjektov v kmetijstvu, gozdarstvu in živilski industriji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno