Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Natančnost napovedovanja namakanja - TriN

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.03  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Voda, kmetijski prostor, okolje 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Namakanje, napoved namakanja, deficitno namakanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  31232  dr. Rozalija Cvejić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  176 
2.  37631  Biserka Donik Purgaj  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  135 
3.  09478  dr. Nikita Fajt  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016  165 
4.  32920  dr. Blaž Germšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016  261 
5.  28495  dr. Matjaž Glavan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  302 
6.  12288  mag. Tone Godeša  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017  216 
7.  10689  dr. Damijana Kastelec  Matematika  Raziskovalec  2016 - 2019  243 
8.  24234  Peter Korpar  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  0 
9.  39994  Davor Mrzlić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2019  0 
10.  31811  dr. Boštjan Naglič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  123 
11.  21843  dr. Anton Perpar  Biotehnika  Raziskovalec  2016 - 2019  179 
12.  10024  dr. Marina Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2016 - 2019  842 
13.  27613  dr. Maja Podgornik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  208 
14.  11087  mag. Tomaž Poje  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2018 - 2019  2.233 
15.  15451  Miša Pušenjak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  152 
16.  11759  dr. Valentina Usenik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  421 
17.  19259  dr. Vesna Zupanc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2019  364 
Organizacije (6)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0148  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor  Maribor  5129877000  1.032 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.018 
3.  0416  Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije  Žalec  5051762000  4.259 
4.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
5.  1360  KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA  Nova Gorica  5051754  973 
6.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.870 
Povzetek
Voda je nujen vir za rastlinsko pridelavo. Podnebne spremembe so vzrok spremenjenim padavinskim vzorcem in posledično vzrok za razmislek o možnostih rastlinske pridelave v spremenjenih razmerah. V svetu se poraba vode za namakanje povečuje in predstavlja že 70 % vse odvzete vode iz vodonosnikov in rek (Schultz in sod., 2005). Ocenjeno je, da se bodo zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo zmanjšanja in prerazporeditev padavin ter povečujejo potrebe rastlin po vodi (evapotranspiracijo (ET), zaradi višjih temperatur, povečale potrebe po namakanju v večini regij po vsem svetu (Fischer in sod., 2007). Za države v razvoju je v študiji FAO predvideno 14 % povečanje porabe vode za namakanje do leta 2030 (Bruinsma, 2003). Podnebne spremembe ne pomenijo le dviga povprečne temperature ampak se bodo spremenili vremenski in podnebni vzorci ter pogostnost in jakost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše in obilno deževje (ARSO, 2016). V zadnjih 15 letih smo se v Sloveniji srečali kar z nekaj sušnimi leti: 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2012, 2013. Glavni oškodovanci te naravne nesreče so predvsem pridelovalci hrane, saj se brez strokovne podpore (službe za strokovno pravilno namakanje) ne morejo pravočasno in predvsem učinkovito odzivati na pomanjkanje padavin. Posledica tega so manjši hektarski donosi, težji pogoji za preživetje pridelovalca in nižja lokalna samooskrba. Podatki kažejo, da ima Slovenija dovolj padavin, vendar postaja zaradi neenakomerne razporeditve slovenski prostor čedalje bolj ranljiv zaradi suše. V zadnjih 25 letih se v povprečju vsako tretje leto srečujemo s sušnimi razmerami (Podgornik in Bandelj, 2015). Tudi projekcije spremembe podnebja in potencialni vplivi na evapotranspiracijo in pogostnost kmetijskih suš niso obetavni. Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev že predstavljata problem, tveganje in veliko sušno ogroženost v celotni Sloveniji (Sušnik, 2003), kjer so vodni viri za namakanje kmetijskih površin praviloma omejeni (Glavan in sod., 2012; Sušnik, 2003). Sadjarstvo je kot pomembna kmetijska panoga v času globalizacije vse bolj izpostavljena novim izzivom. Vremenske razmere in naraščajoči pomen vseh naravnih virov jo neprestano postavljajo na prag ekonomske upravičenosti. Tehnologije, ki temeljijo na racionalizaciji porabe vode za namakanje sadne vrste jablana, so zato vse pomembnejše, a v razmerah Slovenije še popolnoma neraziskane. Nasadi jablan so v veliki večini opremljeni s sistemom proti toči – mreže in znano je, da so klimatski pogoji pod takšno vrsto zaščite drugačni. Potrebe po namakanju in razlike med nasadom, ki je pokrit s protitočno mrežo in nasadom, kjer takšne zaščite nimamo, so drugačne, predvideno manjše. Potrebno je proučiti vpliv protitočne mreže na potrebe po namakanju in preveriti hipotezo, da v nasadu, pokritem s protitočno mrežo, razmere za namakanje niso enake razmeram izven mreže. Neučinkovito rabo vode bi lahko poskusili reševati z naložbami v tehnologije za varčevanje z vodo. Tehnologija gojenja češenj se je z uvedbo šibkejših podlag popolnoma spremenila. Pridelovalci imajo sedaj na voljo podlage različnih bujnosti. Predvidevamo, da imajo različne podlage tudi različne potrebe po vodi, kar je še neraziskano. Šibkejše podlage za češnjo dajejo manjša drevesa, ki jih je mogoče z namenom preprečevanja izgub pridelka pokriti s folijo ali platnom v različnih fenoloških fazah in z različnimi nameni. Krompir in koruza sta med poljščinami v Sloveniji zelo zanimivi in po predvidevanjih potrebni nadaljnje proučitve prilagoditve namakanja za slovenske razmere. Pri namakanju krompirja moramo biti zelo pazljivi, da s tehnologijo namakanja ne povzročimo povečane ogroženosti za okužbe s krompirjevo plesnijo. Krompir potrebuje največ vode takrat, ko se debelijo gomolji t.j. od cvetenja naprej. Morebitno uvajanje deficitnega namakanja pri krompirju bi to dejstvo moralo upoštevati in iskati rezerve v prihrankih vode predvsem v prvem delu rasti (pred
Pomen za razvoj znanosti
Kot je razvidno iz predstavljenih izhodišč projekta (točka 13 v prijavi) in pregleda literature (točka 14 v prijavi), je na področju napovedi namakanja in strokovno pravilnega ter še posebej na področju deficitarnega namakanja v Sloveniji in tudi širše še vedno pomanjkanje znanja in relevantnih informacij. Predlagani projekt bo prispeval k razvoju znanosti in stroke v skladu z načrtom razširjanja rezultatov projekta, kot je predstavljeno v točki 16, in ki zajema tako znanstveni kot tudi strokovni nivo. Morebitne nove vsebine, ki se bodo v času izvajanja projekta pokazale za nov izziv znanosti in stroki, bomo predlagali za projektne vsebine novih raziskovalnih in razvojnih projektov v Sloveniji in tudi širše.
Pomen za razvoj Slovenije
Statistika iz obdobja 1994 do 2008 za Slovenijo kaže, da je suša povzročila za 200 milijonov evrov škode, oziroma 26 % škode vseh naravnih nesreč. Glavni oškodovanci te naravne nesreče so predvsem pridelovalci hrane, saj se brez strokovne podpore ne morejo pravočasno in predvsem učinkovito odzivati na pomanjkanje vode. Posledica tega je manjši hektarski donos, posledično težji pogoji za preživetje pridelovalca in manjša lokalna samooskrba. Višina vodnega povračila za namakanje kmetijskih zemljišč je v Sloveniji v primerjavi z drugimi rabami neprimerljivo nizka in v skladu z Načrtom upravljanja voda II je pričakovati njegovo znatno povečanje, kar bi lahko imelo neugodne posledice na ekonomski izid namakanja. Racionalna raba vode je ena izmed razvojnih prioritet Slovenije, ki ji v skladu s Strategijo za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 sledi tudi kmetijstvo, ki s tem sledi tudi zahtevam WFD. V skladu s tem je eden od pogojev pri obnovi namakalnih sistemov v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja tudi 15 % učinkovitejša raba vode, če pa je stanje voda ocenjeno z manj kot dobro pa 50 %. Osnova racionalnejše rabe vode so ustrezni vhodni podatki, na podlagi katerih se oblikuje model napovedi namakanja. Treba je zagotoviti ustrezno mrežo merilnih naprav za potrebe racionalnega namakanja posamezne kulture. V slovenskem prostoru imamo s strokovno pravilnim izvajanjem namakanja ter napovedjo namakanja malo izkušenj. Predlagane vsebine projekta bodo zagotovile osnovo za rešitev omenjenih izzivov in s tem vplivale na ekonomiko posameznih kmetijskih gospodarstev in kmetijstva kot gospodarske panoge v celoti. Rezultati projekta bodo služili kot modelni izračun za druga območja Slovenije, saj se podobni problemi pojavljajo tudi drugod. Služili bodo kmetovalcem, kmetijskim svetovalcem in strokovnjakom ter ministrstvom za oblikovanje kmetijskih in naravovarstvenih politik ter kmetijsko-okoljskih programov. Zmanjšanje porabe vode ob pričakovani povečani višini vodnega povračila za namakanje kmetijskih površin bo imelo pozitiven ekonomski učinek. Možnosti prenosa znanja v prakso bodo neposredne, saj se pričakuje, da bo projekt zasnovan na podlagi dejanskih potreb in razmer v praksi. Pridobljeno znanje in priporočila bodo uporabnikom namakalnih sistemov v podporo pri ekonomsko učinkovitejši kmetijski pridelavi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno