Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Ocena sistema ohranjanja gozdnih genskih virov in stanja gozdnega semenarstva v povezavi z novimi sistemi vzgoje gozdnega drevja

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
goizdno seme, sadike, semenarstvo, drevesničarstvo, obnova gozdov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  280 
2.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  510 
3.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  744 
4.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  301 
5.  15492  dr. Andreja Ferreira  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  214 
6.  37939  Domen Finžgar    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  164 
7.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  490 
8.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  0 
9.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  98 
10.  33222  dr. Andreja Kavčič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  1.043 
11.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2016 - 2019  1.332 
12.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  387 
13.  28590  dr. Mitja Skudnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  359 
14.  38188  dr. Tina Unuk Nahberger  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  50 
15.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  409 
16.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2016 - 2019  188 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.023 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
Povzetek
Številni nacionalni in mednarodni strateški dokumenti, kot so Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (2002) s Strategijo in akcijskim načrtom ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji 2015-2025, Resoluicija o Nacionalnem gozdnem programu (2008), Evropska biodiverzitetna strategija (2011), Nova evropska gozdna strategija (2013), mednarodne rezolucije, npr. Madridska rezolucija št. 2 procesa Forest Europe (2015), podpirajo in zavezujejo k ohranjanju gozdnih genskih virov na vrstni, znotraj vrstni ter znotraj populacijski ravni. Ohranjanje proizvodnih, varovalnih ter drugih ekoloških in socialnih funkcij gozdov temelji na ohranjanju prilagodljivosti gozdnih ekosistemov in populacij gozdnega drevja na spreminjajoče se pogoje v okolju, slednje pa pogojuje aktivno ohranjanje genetske pestrosti gozdnega drevja, kajti ravno genetska pestrost je osnovni vir biotske raznovrstnosti. Ohranjanje genetske pestrosti ogrožajo posredni in neposredni vplivi človeka, od klimatskih sprememb, onesnaževanja, fragmentacije gozdnih ekosistemov in sprememb namembnosti zemljišč, do ukrepov nege in obnove gozdov, ter razpoložljivosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM). Temeljito poznavanje biologije (npr. ekoloških lastnosti, fiziologije, podatkov o cvetenju, opraševanju, obrodu ter količini, kakovosti in fiziologiji klitja semena)  in genetskih lastnosti drevesnih vrst in njihovih provenienc je osnovnega pomena za vedenje o sposobnosti prilagajanja posameznih drevesnih vrst in provenienc kot tudi za uspešno načrtovanje in proizvodnjo zadostnih količin GRM ustrezne kakovosti. Spremembe v genetskem sistemu ter dinamiki populacij v času zaradi sprememb v okolju in gospodarjenja lahko spremljamo in kvantificiramo le z genetskim monitoringom. Genetski monitoring omogoča zgodnji vpogled v prihajajoče spremembe, kar neposredno podpira odločitve o gospodarjenju s temi populacijami ter izbiro potrebnih gozdnogojitvenih ukrepov za ohranjanje stabilnosti populacij in njihove genetske pestrosti, kot tudi nemoteno pridobivanje GRM. Za setev in sadnjo se v Sloveniji uporablja veliko število drevesnih vrst, vendar je zagotavljanje zadostne količine kakovostnega, predvsem ustrezno genetsko pestrega semena in sadik iz ustreznega provenienčnega območja in višinskega pasu v skladu z Zakonom o gozdnem reprodukcijskem materialu na kratek rok težavno. Polni obrodi so namreč le na nekaj let, shranjevanje semena je pogosto težavno, tudi zaradi pomanjklivih protokolov dodelave in shranjevanja semena in/ali kapacitet za shranjevanje semena. Zaradi količinsko majhne uporabe obnove s sadnjo in setvijo se izgublja tudi znanje, ki smo ga v preteklosti že posedovali, oteženo pa je tudi spremljanje najnovejših trendov in stanja v drevesničarstvu srednjeevropskega prostora. Dodatno je pridobivanje semena v nekaterih semenskih sestojih izredno težavno in zato zlasti pri majhnih količinah drago, vzgoja sadik je večletna, zaloge semena v semenski hranilnici pogosto ne ustrezajo zahtevam glede izvora in količin semena, pestrost ponudbe je vedno manjša. V zadnjem času je zaskrbljujoče tudi stanje poslovanja pomembnih dobaviteljev GRM v Sloveniji, ter krčenje financiranja gozdnega semenarstva in drevesničarstva za potrebe obnove s saditvijo in setvijo slovenskih gozdov. Pozitivni učinki in možnosti, ki jih ponuja uporaba GRM, so tako trenutno močno preslabo izkoriščeni. Pričakovano povečevanje površin poškodovanih gozdov zaradi podnebnih sprememb bo v prihodnosti vodilo k povečani površini gozdov, ki jih bo potrebno obnoviti v manj ugodnih okoljskih razmerah. Zaradi dolgega življenjskega cikla dreves lahko odločitve o času obnove gozdov, ki jih sprejmemo danes, kasneje »popravimo« le ob znatnih finančnih in delovnih vložkih. Zato je izredno pomembno, da skrbno izberemo strategijo obnove (naravna, s saditvijo ali s setvijo) in pripadajoče metode oz. material (npr. izbira vrst in provenienc GRM, izbira vzgojne oblike in načina vzgoje sadik, določite
Pomen za razvoj znanosti
Prispevek k razvoju znanosti bo potekal predvsem preko analize rezultatov genetskega monitoringa, tako same genetske pestrosti in izbranih kazalnikov ter njihove informacijske vrednosti v povezavi s potrebnimi časovnimi in finančnimi sredstvi za potrebe izračuna kazalnikov. Genetski monitoring je nujen za kvantifikacijo sprememb v genetskem sistemu ter dinamiki populacij v času in predstavlja učinkovito orodje za oceno prilagajanja populacij na spremembe v okolju. Zaradi relativno zahtevne izvedbe in potrebnega znanja zanjo pa je kljub nujnosti tako za potrebe gospodarjenja kot izpolnjevanja biodiverzitetnih ciljev različnih nacionalnih in mednarodnih strategij in resolucij, šele v razvoju. Slovenija je ena izmed treh držav, v katerih se genetski monitoring razvija in izvaja v okviru projekta LIFEGENMON, kar predstavlja prelomnico in nišo za promocijo znanstvene odličnosti Slovenije. K razvoju znanosti bo z novimi/dodatnimi dejstvi o dejavnikih, ki vplivajo na rast klasičnih sadik in sadik v posodah prispevala raziskava vzgoje sadik gozdnega drevja. K razvoju stroke bomo prispevali predvsem z: naborom drevesnih vrst in provenienc gozdnega drevja za sadnjo in setev v Sloveniji v spreminjajočem se okolju iniciiranjem strokovne debate o vzgoji in uporabi sadik drevja v posodah pripravo prilagojene strategije obnove s sadnjo in setvijo, vključno z izbiro tipa sadik in njihove manipulacije pripravo smernic za prilagojene sisteme pridobivanja, dodelave, shranjevanja, testiranja in uporabe GRM za izbrane drevesne vrste pripravo akcijskega načrta za zagotavljanje ustrezne sistemske in finančne podpore za prilagojeno gospodarjenje z gozdom, t.j. izvajanje smernic v praksi.
Pomen za razvoj Slovenije
Z načrtovanimi aktivnostmi, rezultati in prenosom znanj bomo prispevali k: večjem gospodarskem pomenu bodočih gozdov (lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov in storitev) dvigu pomena in ponudbe semena in sadik visoke kakovosti na področju slovenskega gozdnega semenarstva in drevesničarstva konkurenčni prednosti drevesnic z upoštevanjem novih dognanj in inovativnih pristopov lažji odločitvi o izbiri tipa sadik ter tehnike sadnje za obnovo s saditvijo učinkovitejšemu pridobivanju, dodelavi, shranjevanju in testiranju GRM gospodarskem pomenu in vrednotenju posedovanja gozdnih semenskih objektov za lastnike gozdov večji vrednosti gozdov ter vrednotenju njihovih funkcij, proizvodov in storitev Rezultati projekta bodo prispevali k uspevanju gozdov na njihovem sedanjem območju razširjenosti, k njihovi dolgoročni stabilnosti in vsem storitvam in funkcijam, ki jih gozdovi omogočajo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno