Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Ogroženost lokalnih sort zaradi genske erozije in njihova vrednost za pridelavo in uporabo

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
lokalne sorte, raznolikost, ohranjanje, VPU, prehranska vrednost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  13379  dr. Peter Dolničar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  823 
2.  32786  Matjaž Dremelj    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  0 
3.  17045  Boštjan Godec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  650 
4.  14033  dr. Metka Hudina  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  650 
5.  34256  dr. Aleš Kolmanič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  305 
6.  05663  dr. Darinka Koron  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  746 
7.  29726  Radojko Pelengić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  81 
8.  18213  Boštjan Per    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  0 
9.  29498  dr. Barbara Pipan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  271 
10.  20377  Boštjan Saje    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  0 
11.  37723  dr. Lovro Sinkovič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  224 
12.  07552  dr. Anita Solar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  516 
13.  08746  dr. Matej Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  439 
14.  14538  Mojca Škof  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  327 
15.  38767  dr. Katja Šuklje  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019  125 
16.  16393  dr. Kristina Ugrinović  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2016 - 2019  643 
17.  11759  dr. Valentina Usenik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  421 
18.  13374  Janko Verbič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  343 
19.  08594  Andrej Zemljič  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  292 
20.  39613  Igor Zidarič  Kemija  Tehnični sodelavec  2017 - 2018  148 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.020 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.295 
Povzetek
Zaradi opuščanja pridelave manj donosnih vrst in sort kmetijski rastlin so številne stare sorte povsem izgubljene, nekatere so shranjene v genskih bankah, redke pa so v omejenem obsegu še prisotne v pridelavi. Zaradi množičnega opuščanja pridelave starejših sort prihaja do izgube genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste t.j. do “genske erozije“.   Ohranjanje raznolikost kmetijskih rastlin pomembno prispeva k ohranjanju raznolikosti v kmetijstvu in širše. Biotska raznovrstnost v kmetijstvu je potrebna za ohranjanje ključnih funkcij kmetijskih ekosistemov in procesov v pridelavi hrane. Pomen ohranjanja kmetijskih genskih virov in njihove trajnostne rabe je bil širše prepoznan ob izteku prejšnjega tisočletja. Prisotno je tudi zavedanje, da k ohranjanju genske pestrosti v okviru vrste prispevajo predvsem velike efektivne populacije, t.j. populacije, ki jih ohranjamo v in situ razmerah - v primeru sort torej ohranjanje v pridelovalnem okolju, v katerem so sorte razvile svoje razločevalne značilnosti.   Na mednarodni ravni so bila oblikovana številna priporočila, s katerimi se želi stare sorte ohraniti oz. jih ponovno vrniti v pridelavo. Ukrepe katerih namen je zaščita rastlinskih genskih virov in preprečitev genske erozije je v svoje predpise in politike vnesla tudi Slovenija.   Ukrepe za ohranjanje raznolikosti v kmetijski pridelavi bo potrebno v prihodnje še okrepiti, njihovo izvajanje pa podpreti s podlagami za ugotavljanje ogroženosti posameznih rastlinskih vrst in sort. V Slovenji so bile doslej v kmetijstvu pripravljene le podlage za ugotavljanje ogroženosti lokalnih pasem domačih živali, medtem ko za sorte rastlin tovrstnih podlag ni. Seznam ogroženih sort je bil doslej pripravljen po presoji strokovnih služb kmetijskega ministrstva in je služil oz. služi predvsem za potrebe izvajanja Programa razvoja podeželja.   Težava je tudi, da je pri mnogih starih sortah identifikacija sort zaradi številnih sinonimov in homonimov težka. V takih primerih so za identifikacijo in razlikovanje sort v kombinaciji z morfološkimi in biološkimi lastnostmi zelo uporabni DNA markerski sistemi. Ti so bili v Sloveniji doslej uspešno uporabljeni pri identifikaciio starih sort fige, oljke in vinske trte. Stare sorte jablane, ki so razširjene v Sloveniji, doslej še niso bile genetsko identificirane.   Kljub temu, da je zavedanje o pomenu ohranjanja starih sort kmetijski rastlin v družbi visoko, pa tako pridelovalci kot potrošniki te sorte pogosto slabo poznajo. Za povečanje obsega pridelave lokalnih sort, še posebej tistih, ki jim grozi genska erozija, je potrebno oceniti njihovo vrednosti za pridelavo in uporabo, optimizirati tehnologije pridelave, ovrednotiti njihovo prehransko vrednost, izdelati priporočila za načine uporabe in izboljšati prepoznavnost teh sort med pridelovalci in potrošniki.   Pogosto lahko namreč potencial starih sort izkoristimo le pri določenih, običajno manj intenzivnih, tehnologijah pridelave. Tudi stroški pridelave so pri starih sortah zaradi nižjih pridelkov pogosto višji. Potrebno je razviti drugačne načine priprave za trg in trženja pri katerih je mogoče pridelke zaradi njihove posebne kakovosti prodati po višji ceni.   S projektom želimo prispevati k podrobnejšem poznavanju potenciala in vrednosti lokalnih sort ter s tem k njihovi prepoznavnosti, večjemu zanimanju zanje s strani potrošnikov ter posledično večjemu obsegu pridelave. Zato bomo: - Skušali opredeliti izraze, ki jih uporabljamo v povezavi z lokalnimi sortami, in jih podrobneje definirati. - Analizirali obseg pridelave lokalnih sort, pripravili kriterije za določanje ogroženosti registriranih lokalnih sort zaradi genske erozije, določili merila za uvrščanje registriranih lokalnih sort na seznam sort ogroženih zaradi genske erozije in oblikovali predlog sistema za določanje ogroženosti registriranih lokalnih sort zaradi genske erozije posebej za sorte poljščin in zelenjadnic in posebej za sadne rastline in vinsko trto. - Pri jablani s
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave povezane z ohranjanjem in karakterizacijo lokalnih sort kmetijskih rastlin so v zadnjih letih prepoznane kot pomembna podpora preprečevanju izgube raznolikosti v kmetijski pridelavi. Z razvojem orodij za ocenjevanje genetske raznolikosti kot tudi genetske erozije znanost pomaga usmerjati ukrepe za ohranjanje biodiverzitete. Z uporabo molekulskhi DNA markerjev lahko uspešno identificiramo sorte in klone, proučujemo genetsko raznolikost in določamo izvor in sorodnost sort. Z raziskavami prehranske vrednosti in organoleptičnih lastnosti sort znanost pomaga pri razvoju kakovostnejših prehranskih izdelkov in prispeva k boljšemu zdravju.   Z raziskavami v okviru predlaganega projekta bomo preko genotipizacije starih sort jablan pripomogli k boljšemu pozavanju raznolikosti in sorodnoti sort pri tej sadni vrsti in s tem pripravili podlage za učinkovitejše ohranjenje genske raznolikosti pri tej vrsti. Rezultai bodo lahko služili tudi pri izbiri refernčnih rastlin za potrebe razmnoževanja.   Z raziskavami pridelovalne, uporabne in prehranske vrednosti lokalnih sort bomo pridobili pomembne informacije o vrednosti in potencialu gensko raznolikega materiala lokalnih sort in prispevali k spoznanjem o pomenu genske raznolikosti pri kmetijskih rastlinah.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo neposredna podora strokovnim službam kmetijskega ministrstva pri pripravi, izvajanju in nadzoru izvajanja ukrepov povezanih z zaščito ogroženih lokalnih sort kmetijskih rastlin kot tudi širše pri zaščiti rastlinskih genskih virov v kmetijstvu.   Informacije o zahtevah in lastnosti lokalnih sort, ki jim grozi genska erozija, bodo neposredno uporabne za: - pridelovalce in kmetijske svetovalce pri izboru sort in načrtovanju pridelave ter pri razvoju shem kakovosti, - potrošnike kot podpora pri izbiri lokalno pridelane hrane.   Povečan interes za pridelavo lokalnih sort bo pomembno prispeval k povečanju interesa za semensko pridelavo lokalnih sort, kar bo imelo neposredne vplive na donosnost kmetijske pridelave in bo nudilo možnosti za nadaljnji razvoj uslug za manjša semenarska podjetja.   Z vidika gospodarstva je pomebna tudi genetska tipizacija in identifikacija sinonimov starih sort jablan, saj bo nudila podlage za izbor referenčnih rastlin za potrebe razmnoževanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno