Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Kmetovanje na vrstno bogatih travnikih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.04  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Naravovarstveno kmetijstvo 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
travinje, biodiverziteta, živinoreja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  361 
2.  10194  dr. Andraž Čarni  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2019  551 
3.  15157  dr. Tatjana Čelik  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2019  226 
4.  08376  dr. Igor Dakskobler  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2019  662 
5.  38268  dr. Filip Küzmič  Biologija  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  71 
6.  33233  dr. Branko Lukač  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  142 
7.  25012  mag. Ben Moljk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  348 
8.  17757  Janez Sušin  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  739 
9.  17094  dr. Urban Šilc  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2019  393 
10.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  415 
11.  13374  Janko Verbič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  327 
12.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Vodja projekta/programa  2016 - 2019  916 
13.  08056  dr. Branko Vreš  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2019  379 
14.  17853  Barbara Zagorc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  351 
15.  22606  dr. Tomaž Žnidaršič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  181 
16.  11431  mag. Vida Žnidaršič-Pongrac  Kemija  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  204 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.702 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
Povzetek
Vrstno bogatim travnikom pripisujemo posebno naravno in estetsko vrednost. Gre za travnike, ki jih na eni strani ogroža intenziviranje, na drugi strani pa opuščanje kmetijske rabe. Cilj projekta je pripraviti eksperimentalno utemeljene podlage za gospodarjenje na teh travnikih, ob upoštevanju naravovarstva in interesov kmetijstva. Specifični cilji projekta so ugotoviti: kakšni režimi košnje/paše bi bili sprejemljivi tako z vidika ohranjanja rastlinske pestrosti kot z vidika konkurenčnosti kmetovanja, kakšna je uporabna vrednost krme iz vrstno bogatih travnikov in kako to krmo vključiti v obroke za rejne živali, kakšen je odnos med sprejetimi merili za ocenjevanje rodovitnosti tal (kislost, hranila v tleh) in vrstno pestrostjo travnikov in do katere stopnje je mogoče povečati založenost tal z fosforjem in kalijem brez večjih posledic za botanično pestrost travnikov, kako bo kmetovanje brez živine na dolgi rok vplivalo na rastlinsko pestrost, rodovitnost tal in uporabnost pridelane krme in dopolniti informacije, ki so potrebne za ovrednotenje plačil za ohranjanje vrstno bogatega travinja.  Delo bo potekalo v okviru štirih svežnjev (DS). DS1: Dolgoročni učinki gnojenja travinja z dušikovimi, fosforjevimi in kalijevimi gnojili na rastlinsko pestrost, rodovitnost tal in krmno vrednost pridelane krme Cilj DS1 je določiti dolgoročen učinek gnojenja/negnojenja z dušikovimi, fosforjevimi in kalijevimi gnojili na spremembe rastlinam dostopnih hranil v tleh, na rastlinsko pestrost, na pridelek krme in njeno krmno vrednost ter na vsebnost makroelementov in mikroelementov v krmi. Delo bo potekalo na dveh dolgoletnih gnojilnih poskusih, eden na območju kraških suhih travnikov (9 obravnavanj v 4 ponovitvah, 33 let), drugi pa na območju srednjeevropskih gojenih travnikov (5 obravnavanj v 4 ponovitvah, 4 leta). V okviru tega DS bomo (I) zbrali, uredili in obdelali vse doslej razpoložljive podatke z obeh gnojilnih poskusov, (II) pridobili nove vegetacijske/floristične podatke z izvedbo terenskega dela v prihodnjih treh vegetacijskih sezonah, (III) opravili osnovne analize tal, (IV) določili energijsko vrednost pridelane krme ter vsebnosti makro in mikroelementov v krmi in (V) opravili analize/vrednotenje rezultatov dolgoročnih učinkov gnojenja v smislu povezave med kakovostjo krme in vrstno sestavo travinja. DS2: Načini gospodarjenja na vrstno bogatih travnikih in njihov vpliv na rastlinsko pestrost, pridelke krme in krmno vrednost pridelane krme Cilj DS2 je ugotoviti kakšni načini kmetovanja omogočajo ohranitev vrstno bogatih travnikov, kakšni so pridelki in krmna vrednost krme iz vrstno bogatih travnikov, kakšna je relacija med sprejetimi merili za ocenjevanje rodovitnosti tal (kislost, hranila v tleh) in vrstno pestrostjo travnikov ter zbrati dodatne informacije, ki so potrebne za ovrednotenje plačil za gospodarjenje na vrstno bogatem travinju. Posebno pozornost bomo posvetili tudi prisotnosti/številčnosti invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter ogroženih rastlinskih vrst. Delo bo potekalo v dveh podsklopih. V sklopu DS2a: »Analiza gospodarjenja na vrstno bogatih travnikih« bomo na vsaki od 25 izbranih kmetij izbrali po dve poskusni ploskvi z različno intenzivnostjo rabe. Na popisnih ploskvah bomo določali botanično vrstno sestavo, pridelek krme (vse košnje), določili založenost tal, določili sestavo in energijsko vrednost krme ter vsebnost makroelementov v krmi (Ca, P, Mg, K). Z anketnim listom bomo popisali načine gospodarjenja na poskusnih ploskvah. V sklopu DS2b: »Povezava med floristično sestavo in založenostjo tal trajnih travnikov« bomo na 100 popisnih ploskvah določali botanično vrstno sestavo, pH in rastlinam dostopna hranila (P, K) v tleh. DS3: Krmna vrednost in pridelovalni potencial trav, metuljnic in zeli trajnega travinja Cilj DS3 je ugotoviti kakšna sta krmna vrednost in pridelovalni potencial posameznih vrst trav, metuljnic in zeli trajnega travinja, ugotoviti kako na njihovo krmno vrednost vpliva čas košnje in
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta bodo neposredno prispevali k razvoju znanosti in stroke. Projekt odlikuje interdisciplinarnost, saj združuje stroke s področij botanike, fitocenologije, travništva, živinoreje, in ekonomike kmetovanja. Za razvoj stroke bo pomembna tudi vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med raziskovalci sodelujočih inštitucij (Kmetijski inštitut Slovenije in Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU), ki do sedaj niso imeli priložnosti za formalno sodelovanje. Poleg novih osnovnih spoznanj na področju načinov kmetovanja, ki prispevajo k ohranitvi vrstno bogatih travnikov, bo projekt prispeval k širitvi obzorja sodelujočih raziskovalcev in k boljši usposobljenosti za celovito reševanje kompleksnih problemov.
Pomen za razvoj Slovenije
S predlogom projekta se pripravljavci neposredno odzivamo na razpisano temo Kmetovanje na vrstno bogatih travnikih, ki je bila v fazi priprave razpisa identificirana kot relevantna. Projekt je usmerjen v reševanje praktičnih težav v specifičnih razmerah. Za severni del preiskovanega območja (Posočje) je značilna dobro organizirana živinoreja, ki jo zaokroža lokalna predelava v izdelke posebne kakovosti (Kmetijska zadruga Tolmin, Mlekarna Planika). Gre za hribovsko-gorske kmetije, ki jih ovira predvsem naklon kmetijskih zemljišč. Za južni del preiskovanega območja (Kras) je značilno opuščanje kmetovanja. Na travinje se širi tudi gospodarjenje brez živine (prodaja sena) in s tem odliv rastlinskih hranil na druga območja. Kmetovanje na krasu omejujejo predvsem poletne suše, najpogosteje v povezavi s plitvimi tlemi. Pričakujemo, da bomo v okviru projekta našli nekatere rešitve, za katere ne moremo pričakovati, da jih bomo dobili od drugje. Pri tem ne gre le za rešitve v smislu boljšega izkoriščanja pridelane krme, ampak tudi za prispevek k zanesljivejšemu ovrednotenju plačil za gospodarjenje na vrstno bogatem travinju. Gre za rešitve, za katere ne moremo pričakovati, da jih bomo dobili od drugje. S kmetovanjem, ki podpira ohranjanje vrstno bogatih travnikov, se odpira tudi možnost promocije mleka in mesa posebne kakovosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno