Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.03  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Voda, kmetijski prostor, okolje 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
oljkarstvo, ostanki proizvodnje, krma, fenolne spojine, kompostiranje, kapsuliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17144  dr. Erika Bešter  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  111 
2.  18697  dr. Milena Bučar Miklavčič  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  311 
3.  10375  dr. Bojan Butinar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2016 - 2019  265 
4.  17518  Marko Kodra    Tehnični sodelavec  2016 - 2019  4 
5.  05624  Mojca Koman-Rajšp  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  46 
6.  11889  dr. Andrej Lavrenčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  354 
7.  38145  dr. Jakob Leskovec  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2016 - 2019  60 
8.  15194  dr. Alenka Levart  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  324 
9.  32474  dr. Ajda Ota  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2017  83 
10.  15254  dr. Tatjana Pirman  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  556 
11.  27613  dr. Maja Podgornik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  208 
12.  10873  dr. Nataša Poklar Ulrih  Kemija  Raziskovalec  2016 - 2019  829 
13.  20082  dr. Vida Rezar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  347 
14.  00886  dr. Janez Salobir  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  648 
15.  15466  dr. Mihaela Skrt  Biotehnologija  Raziskovalec  2016 - 2019  158 
16.  28831  dr. Vasilij Valenčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  148 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.306 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.878 
Povzetek
V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zasajeno 2000 ha oljčnikov, v register kmetijskih gospodarstev je vpisano 2000 oljkarjev in registriranih je 39 oljarn. Poleg večanja površin, števila registriranih pridelovalcev in predelovalcev se je v zadnjih letih močno spremenila tehnologija predelave in s tem tudi količina in sestava ostankov predelave, zato je v skladu z načrtovano strategijo oljkarstva nastala zelo velika potreba po celovitem pristopu k reševanju ostankov predelave oljk v oljkarstvu, ki bo upoštevala tehnološke in zakonodajne spremembe na tem področju. Slovenski oljkarji in oljarji se srečujejo z velikimi problemi nadaljnje uporabe ostankov proizvodnje. Slovenska zakonodaja uvršča ostanke pri predelavi oljk med odpadke, saj ni pripravljenih strokovnih podlag za strateško ureditev področja in priporočil, s katerimi bi v skladu z Uredbo o odpadkih opredelili in predpisali načine njihove nadaljnje koristne uporabe. Pri razreševanju neskladij bo potrebno upoštevati nove tehnologije, specifiko slovenskega oljkarstva in predpisane okoljske omejitve.     Ponovna uporaba surovin, ki se danes odlagajo kot odpadki pa je tudi eno ključnih načel svežnja o krožnem gospodarstvu, ki je bil sprejet decembra 2015 na Evropski komisiji. V mesecu marcu je Evropska komisija predstavila predlog uredbe, s katero bo zelo olajšan dostop organskih gnojil in gnojil iz odpadkov do enotnega trga EU, zato bo pri pripravi priporočil nujno potrebno upoštevati tudi te predpise. V oljkarstvu so prisotni naslednji ostanki pridelave in predelave oljk: tropine z različno vsebnostjo vlage, oljčni listi in rastlinska voda ter pri nekaterih tehnologijah tudi posebej izločene koščice iz tropin. Uporaba ostankov v oljkarstvu je zelo raznovrstna, močan vpliv ima prav tehnologija predelave. V skladu z novimi tehnologijami pridelave in predelave se spreminja tudi zakonodaja, ki se oblikuje na podlagi splošnih zahtev Evropske kmetijske in okoljske zakonodaje z upoštevanjem specifičnih značilnosti posamezne države članice. Oljkarstvo in proizvodnja oljčnega olja generirata velike količine odpadne biomase (oljčnih listov, tropin), ki odložene v okolje predstavljajo okoljski problem, vendar jo lahko tudi koristno uporabimo. Poznane so različne strategije uporabe, med katerimi je tudi pridobivanje obnovljive energije s sežigom. Nove sodobne tehnologije temeljijo na zmanjšanju uporabe dodatne vode z uporabo dvo-faznih dekanterjev, pri čemer dobimo iz oljarn dva produkta olje in vlažne tropine. Po ocenah naj bi že polovica slovenske proizvodnje oljčnega olja uporabljala novo tehnologijo, zato je potrebno proučiti nove možnosti za koristno uporabo ostankov predelave v oljkarstvu. V okviru projekta bomo pripravili strokovne podlage in priporočila, s katerimi bi predpisali koristno uporabo ostankov in sonaravno ravnanje z ostanki predelave oljk z upoštevanjem novih tehnologij, povečane količine ostankov, okoljskih zahtev in novih znanstvenih spoznanj na tem področju, pregledali bomo dostopno relevantno literaturo in zakonodajo s področja uporabe ostankov v oljkarstvu, popisali stanje ostankov pridelave in predelave ter način rabe v Sloveniji in določili sestavo in hranilno vrednost ostankov. Prav tako bomo proučili uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelali smernice, ki bodo upoštevale nove tehnologije predelave in okoljske predpise ter omogočile koristno uporabo ostankov za potrebe trajnostnega razvoja panoge. Ob tem bomo proučili uporabo tropin za kompostiranje, izdelali smernice, ki bodo upoštevale okoljske predpise za kompostiranje in specifiko slovenskega oljkarstva ter proučili ekonomske učinke uporabe tropin na kmetijskih zemljiščih in uporabe za kompostiranje ter na podlagi teh pripravili priporočila. Oljčni listi in tropine nimajo velike hranilne in krmne vrednosti, a so za živali lahko vseeno koristen vir energije in hranil. Poleg tega so vir sekundarnih rastlinskih metabolitov
Pomen za razvoj znanosti
S stališča znanosti je v projektu originalen sklop aktivnosti povezanih s prebavljivostjo listov in tropin ne le pri perutnin, ampak tudi prašičih in prežvekovalcih. Za razvoj stroke je projekt pomemben, ker se osredotoča na možnosti rabe stranskih proizvodov oljkarstva v prehrani živali, to pomeni tudi lokalno razpoložljivih prehranskih (krmnih) virov.
Pomen za razvoj Slovenije
Realizacija predlaganih aktivnosti bo tako pripomogla k nadgradnji projekta TROPLO (kompostiranja oljčnih tropin) in programa iz EU projekta MORE (Market of Olive Residue for Energy) – izraba oljčnih tropin v energetske namene), kjer so raziskovalci UP ZRS v sodelovanju z oljarji prenesli tehnologijo ločevanja koščic iz tropin v prakso. Nekatere oljarne koščice uporabljajo v energetske namene, z ekstrakcijo ostanka tropin pa bi lahko pridobili biološko aktivne spojine. Zato je cilj projekta ekstrahirati in okarakterizirati biofenolni profil mokrega »mesnega dela« tropin in mokrih tropin z vsebnostjo koščic ter preskusiti antioksidativno in antimikrobno delovanje. Z rezultati bi tako lažje vzpostavili trajnostno strategijo ravnanja z ostanki proizvodnje v oljkarstvu in z možnostjo uporabe bioaktivnih substanc pridobili dodano vrednost ostankov proizvodnje v oljkarstvu. Z novejšimi tehnologijami obiranja oljk se poleg plodov prinese v oljarne tudi vse večje količine listja, zato pričakujemo, da bi z biofenolnimi izvlečki iz listja oljk prav tako povečali dodano vrednost ostankov proizvodnje v oljkarstvu. Rezultati bodo namenjeni MOP IN MKGP za oblikovanje trajnostne strategije ravnanja s stranskimi produkti in slovenskim pridelovalcem in predelovalcem s pridobitvijo dodane vrednosti ostankov proizvodnje in možnostjo trženja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno