Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.04  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Naravovarstveno kmetijstvo 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
opraševanje kmetijskih rastlin, divji opraševalci, čmrlji, čebele samotarke, medonosna čebela, pestrost opraševalcev, bolezni
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30854  dr. Danilo Bevk  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  445 
2.  23495  dr. Mateja Colarič Bajc  Biotehnika  Raziskovalec  2016 - 2018  59 
3.  31553  Danijela Černe    Tehnični sodelavec  2016 - 2018  120 
4.  25508  dr. Marija Gregori  Biotehnika  Raziskovalec  2016 - 2018  79 
5.  04272  dr. Vlasta Jenčič  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  431 
6.  24296  dr. Darja Kušar  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  177 
7.  15315  dr. Metka Pislak Ocepek  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  142 
8.  23608  dr. Janez Prešern  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  175 
9.  28877  dr. Maja Ivana Smodiš Škerl  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  251 
10.  20040  dr. Ivan Toplak  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  507 
11.  05231  dr. Meta Virant Doberlet  Biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  276 
12.  21502  dr. Al Vrezec  Biologija  Vodja projekta  2016 - 2018  999 
13.  33447  Urška Zajc  Veterina  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  72 
14.  26499  Lucija Žvokelj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  46 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.165 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.872 
3.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  9.697 
4.  2979  Biotehniški center Naklo  Naklo  5088739  3.050 
5.  3019  Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma  Novo mesto  5089107  789 
Povzetek
Opraševanje žuželk je ena najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za delovanje ekosistemov kot kmetijsko pridelavo. K ekonomski vrednosti kmetijstva prispeva približno 10 %. Na svetovni ravni je tako vrednost opraševanja žuželk za kmetijstvo ocenjena na 153 milijard EUR letno, za Evropo pa ocena znaša 22 milijard EUR letno. Pri opraševanju je poleg medonosne čebele zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, ki so v primerjavi z medonosno čebelo v mnogih primerih celo bolj učinkoviti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biotske pestrosti je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev. Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele. Doslej je bilo v Sloveniji najdenih 563 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev. Oprašujejo tudi muhe in metulji, v manjši meri tudi druge žuželke, npr. nekateri hrošči in ose. Zaradi sprememb v okolju populacije divjih opraševalcev hitro upadajo. Upadanje populacij divjih čebel opažamo tudi v Sloveniji. Tako kot medonosno čebelo, tudi divje opraševalce ogrožajo uporaba pesticidov, pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb ter bolezni. Poleg tega divje opraševalce ogrožata tudi pomanjkanje gnezdilnih mest in uvažanje tujerodnih (podvrst) čmrljev, kar predstavlja tveganje tako z vidika vnosa novih bolezni kot genetskega onesnaženja. Zaradi upadanja populacij opraševalcev se ponekod po svetu že soočajo s tako imenovano krizo opraševanja. Zaradi podnebnih in drugih okoljskih sprememb, pa bo zanesljivost opraševanja v prihodnosti vse manjša, kar ogroža stabilno pridelavo hrane in s tem prehransko varnost. Pomen pestrosti opraševalcev bo v prihodnosti zato še večji, saj bo zaradi podnebnih sprememb, ki se pri nas kažejo kot neugodno vreme v času cvetenja, ko medonosna čebela ni dejavna, vloga divjih opraševalcev, zlasti čmrljev, ki so dejavni tudi v dežju, mrazu in vetru, še večja. Naravne danosti kot so hribovitost in s tem povezana velika gozdnatost in zahtevna obdelava v Sloveniji onemogočajo razvoj intenzivnega kmetijstva na tako velikih površinah kot prevladuje v večjem delu zahodne Evrope. Potencial divjih opraševalcev je pri nas zato razmeroma velik, a zaradi nepoznavanja njihovega pomena in potreb slabo izkoriščen. Brez strategije upravljanja populacij divjih opraševalcev ga lahko tudi hitro izgubimo. Za pripravo strategije upravljanja populacij divjih opraševalcev v kmetijstvu v Sloveniji je ključnega pomena poznavanje njihove vloge pri opraševanju najpomembnejših kmetijskih rastlin, ki skupaj s tujimi spoznanji omogoča pripravo ukrepov za njihovo trajnostno rabo. Glavni cilji predlaganega raziskovalnega projekta so (1) ugotoviti pomen divjih opraševalcev pri opraševanju ekonomsko najpomembnejših, od opraševanja odvisnih, kmetijskih rastlin (predvsem sadnega drevja in jagodičevja) v Sloveniji, (2) na podlagi ugotovitev pripraviti rešitve za boljšo izrabo in trajnostno rabo potenciala divjih opraševalcev v Sloveniji in predlagati ukrepe za izboljšanje le-tega, (3) predlagati ukrepe za zmanjšanja negativnega vpliva kmetijstva in (4) preveriti zdravstveno stanje najpomembnejših divjih opraševalcev na kmetijskih površinah Predlagani raziskovalni projekt bo potekal v treh delovnih svežnjih: V prvem delovnem svežnju bomo ugotavljali pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin. Spremljali bomo dejavnost opraševalcev na sadnem drevju in jagodičju. Na jablani, jagodah, borovnicah, malinah in ribezu bomo dejavnost opazovali preko celega dneva, skozi celotno obdobje cvetenja in tudi v slabem vremenu. Gostoto opraševalcev bomo spremljali s štetjem na vzorčnih mestih. Šteli bomo osebke najpomembnejših skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele. Prav tako bomo šteli tudi število cvetov, ki jih posamezen opraševalec obišče v določenem času in tako izmerili »hitrost opraševanja«. Na preostalih sadnih vrstah in jagodičju (hruška, češnja, sliva, marelica, kivi, breskev, josta, kosmu
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo v Sloveniji na področju raziskav pestrosti opraševalcev v kmetijstvu in zdravstvenega stanja divjih opraševalcev oral ledino. Tako bo prispeval dragoceno znanje o prispevku divjih opraševalcev k opraševanju najpomembnejših kmetijskih rastlin, kot tudi možnostih za zmanjšanje negativnega vpliva kmetijstva na divje opraševalce. Oboje je nujno za začetek trajnostnega upravljanja populacij divjih opraševalcev ter za stabilno kmetijsko pridelavo. Znanje pridobljeno s predlaganim projektom bo pomembno tudi za mednarodno znanost. Večina raziskav divjih opraševalcev je bila namreč opravljenih v zahodni Evropi, torej na območjih, kjer prevladuje intenzivno kmetijstvo in je značilna nižja biotska pestrost. Nasprotno so v Sloveniji obdelovalne površine precej manjše, obdajajo pa jih razmeroma velike površine naravnih in pol-naravnimi ekosistemov, kar omogoča preživetje pestrih združb opraševalcev. Rezultati projekta bodo tako osvetlili pomen divjih opraševalcev v razmerah, ki je značilno za naše kmetijstvo.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen za kmetijstvo Predlagani projekt kot prvi v Sloveniji obravnava pomen pestrosti opraševalcev v kmetijstvu. Opraševanje je v določenih kmetijskih panogah, zlasti sadjarstvu in zelenjadarstvu, ena ključnih ekosistemskih storitev. Znanje pridobljeno s projektom bo ob prenosu v prakso kmetovalcem zato pomagalo povečati zanesljivost opraševanja in s tem povečati pridelavo kakovostne hrane, tudi v slabših pogojih pridelave (slabo vreme v času cvetenja) in bo prispevalo k bolj trajnostnemu kmetijstvu. Opraševalcem prijazna pridelava bo lahko tudi priložnost za trženje zdrave v Sloveniji pridelane hrane, kar bo izboljšalo konkurenčnost in dohodkovni položaj pridelovalcev. Pomen za varovanje naravne dediščine Opraševanje je kot ena ključnih ekosistemskih storitev nujno za ohranjanje pestrosti ekosistemov. Biotsko pestrost ekosistemov lahko zagotavljajo samo pestre združbe opraševalcev. Ker je kmetijstvo eden glavnih dejavnikov ogrožanja divjih opraševalcev, je eden pomembnejših ciljev projekta pripraviti predloge ukrepov, ki bodo negativen vpliv kmetijstva zmanjšali. Projekt bo tako pomembno prispeval k ohranjanju pestrosti opraševalcev v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno