Projekti / Programi
Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.04 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Naravovarstveno kmetijstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
opraševanje kmetijskih rastlin, divji opraševalci, čmrlji, čebele samotarke, medonosna čebela, pestrost opraševalcev, bolezni
Raziskovalci (14)
Organizacije (5)
Povzetek
Opraševanje žuželk je ena najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za delovanje ekosistemov kot kmetijsko pridelavo. K ekonomski vrednosti kmetijstva prispeva približno 10 %. Na svetovni ravni je tako vrednost opraševanja žuželk za kmetijstvo ocenjena na 153 milijard EUR letno, za Evropo pa ocena znaša 22 milijard EUR letno.
Pri opraševanju je poleg medonosne čebele zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, ki so v primerjavi z medonosno čebelo v mnogih primerih celo bolj učinkoviti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biotske pestrosti je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev. Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele. Doslej je bilo v Sloveniji najdenih 563 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev. Oprašujejo tudi muhe in metulji, v manjši meri tudi druge žuželke, npr. nekateri hrošči in ose.
Zaradi sprememb v okolju populacije divjih opraševalcev hitro upadajo. Upadanje populacij divjih čebel opažamo tudi v Sloveniji. Tako kot medonosno čebelo, tudi divje opraševalce ogrožajo uporaba pesticidov, pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb ter bolezni. Poleg tega divje opraševalce ogrožata tudi pomanjkanje gnezdilnih mest in uvažanje tujerodnih (podvrst) čmrljev, kar predstavlja tveganje tako z vidika vnosa novih bolezni kot genetskega onesnaženja.
Zaradi upadanja populacij opraševalcev se ponekod po svetu že soočajo s tako imenovano krizo opraševanja. Zaradi podnebnih in drugih okoljskih sprememb, pa bo zanesljivost opraševanja v prihodnosti vse manjša, kar ogroža stabilno pridelavo hrane in s tem prehransko varnost. Pomen pestrosti opraševalcev bo v prihodnosti zato še večji, saj bo zaradi podnebnih sprememb, ki se pri nas kažejo kot neugodno vreme v času cvetenja, ko medonosna čebela ni dejavna, vloga divjih opraševalcev, zlasti čmrljev, ki so dejavni tudi v dežju, mrazu in vetru, še večja.
Naravne danosti kot so hribovitost in s tem povezana velika gozdnatost in zahtevna obdelava v Sloveniji onemogočajo razvoj intenzivnega kmetijstva na tako velikih površinah kot prevladuje v večjem delu zahodne Evrope. Potencial divjih opraševalcev je pri nas zato razmeroma velik, a zaradi nepoznavanja njihovega pomena in potreb slabo izkoriščen. Brez strategije upravljanja populacij divjih opraševalcev ga lahko tudi hitro izgubimo.
Za pripravo strategije upravljanja populacij divjih opraševalcev v kmetijstvu v Sloveniji je ključnega pomena poznavanje njihove vloge pri opraševanju najpomembnejših kmetijskih rastlin, ki skupaj s tujimi spoznanji omogoča pripravo ukrepov za njihovo trajnostno rabo.
Glavni cilji predlaganega raziskovalnega projekta so (1) ugotoviti pomen divjih opraševalcev pri opraševanju ekonomsko najpomembnejših, od opraševanja odvisnih, kmetijskih rastlin (predvsem sadnega drevja in jagodičevja) v Sloveniji, (2) na podlagi ugotovitev pripraviti rešitve za boljšo izrabo in trajnostno rabo potenciala divjih opraševalcev v Sloveniji in predlagati ukrepe za izboljšanje le-tega, (3) predlagati ukrepe za zmanjšanja negativnega vpliva kmetijstva in (4) preveriti zdravstveno stanje najpomembnejših divjih opraševalcev na kmetijskih površinah
Predlagani raziskovalni projekt bo potekal v treh delovnih svežnjih:
V prvem delovnem svežnju bomo ugotavljali pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin. Spremljali bomo dejavnost opraševalcev na sadnem drevju in jagodičju. Na jablani, jagodah, borovnicah, malinah in ribezu bomo dejavnost opazovali preko celega dneva, skozi celotno obdobje cvetenja in tudi v slabem vremenu. Gostoto opraševalcev bomo spremljali s štetjem na vzorčnih mestih. Šteli bomo osebke najpomembnejših skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele. Prav tako bomo šteli tudi število cvetov, ki jih posamezen opraševalec obišče v določenem času in tako izmerili »hitrost opraševanja«.
Na preostalih sadnih vrstah in jagodičju (hruška, češnja, sliva, marelica, kivi, breskev, josta, kosmu
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo v Sloveniji na področju raziskav pestrosti opraševalcev v kmetijstvu in zdravstvenega stanja divjih opraševalcev oral ledino. Tako bo prispeval dragoceno znanje o prispevku divjih opraševalcev k opraševanju najpomembnejših kmetijskih rastlin, kot tudi možnostih za zmanjšanje negativnega vpliva kmetijstva na divje opraševalce. Oboje je nujno za začetek trajnostnega upravljanja populacij divjih opraševalcev ter za stabilno kmetijsko pridelavo.
Znanje pridobljeno s predlaganim projektom bo pomembno tudi za mednarodno znanost. Večina raziskav divjih opraševalcev je bila namreč opravljenih v zahodni Evropi, torej na območjih, kjer prevladuje intenzivno kmetijstvo in je značilna nižja biotska pestrost. Nasprotno so v Sloveniji obdelovalne površine precej manjše, obdajajo pa jih razmeroma velike površine naravnih in pol-naravnimi ekosistemov, kar omogoča preživetje pestrih združb opraševalcev. Rezultati projekta bodo tako osvetlili pomen divjih opraševalcev v razmerah, ki je značilno za naše kmetijstvo.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen za kmetijstvo
Predlagani projekt kot prvi v Sloveniji obravnava pomen pestrosti opraševalcev v kmetijstvu. Opraševanje je v določenih kmetijskih panogah, zlasti sadjarstvu in zelenjadarstvu, ena ključnih ekosistemskih storitev. Znanje pridobljeno s projektom bo ob prenosu v prakso kmetovalcem zato pomagalo povečati zanesljivost opraševanja in s tem povečati pridelavo kakovostne hrane, tudi v slabših pogojih pridelave (slabo vreme v času cvetenja) in bo prispevalo k bolj trajnostnemu kmetijstvu. Opraševalcem prijazna pridelava bo lahko tudi priložnost za trženje zdrave v Sloveniji pridelane hrane, kar bo izboljšalo konkurenčnost in dohodkovni položaj pridelovalcev.
Pomen za varovanje naravne dediščine
Opraševanje je kot ena ključnih ekosistemskih storitev nujno za ohranjanje pestrosti ekosistemov. Biotsko pestrost ekosistemov lahko zagotavljajo samo pestre združbe opraševalcev. Ker je kmetijstvo eden glavnih dejavnikov ogrožanja divjih opraševalcev, je eden pomembnejših ciljev projekta pripraviti predloge ukrepov, ki bodo negativen vpliv kmetijstva zmanjšali. Projekt bo tako pomembno prispeval k ohranjanju pestrosti opraševalcev v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
