Projekti / Programi
Vpliv strojne sečnje na gozd in določitev meril za njeno uporabo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
strojna sečnja, vplivi na okolje, poškodbe tal, kriteriji in indikatorji
Raziskovalci (12)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21136 |
Jaka Klun |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2016 - 2019 |
163 |
| 2. |
27605 |
dr. Milan Kobal |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
350 |
| 3. |
17034 |
dr. Nike Krajnc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
955 |
| 4. |
12796 |
dr. Janez Krč |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2016 - 2019 |
317 |
| 5. |
37794 |
Vasja Leban |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2016 - 2019 |
119 |
| 6. |
11954 |
dr. Jurij Marenče |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
121 |
| 7. |
29335 |
dr. Matevž Mihelič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
114 |
| 8. |
25668 |
dr. Špela Pezdevšek Malovrh |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
316 |
| 9. |
22576 |
dr. Anton Poje |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
146 |
| 10. |
06473 |
dr. Igor Potočnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
265 |
| 11. |
11619 |
mag. Robert Robek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2016 - 2019 |
292 |
| 12. |
27789 |
Iztok Sinjur |
|
Tehnični sodelavec |
2016 - 2019 |
291 |
Organizacije (2)
Povzetek
Proizvodni proces pridobivanja okroglega lesa se vseskozi posodablja – tako tehnično, tehnološko, kakor tudi organizacijsko. Vpliv mehanizacije na gozdni ekosistem, ki jo uporabljamo v sodobnih delovnih procesih, je zaradi njene moči in teže vse bolj intenziven. V predlaganem projektu z naslovom »Vpliv strojne sečnje na gozdne ekosisteme in določitev meril za njeno uporabo« smo določili naslednje cilje: (1.) Spoznati in ovrednotiti vplive strojev za sečnjo in zgibnih polprikoličarjev ter različnih tehnologij pridobivanja lesa na gozdni ekosistem; (2.) Raziskati spremembe nosilnosti gozdnih tal z vidika dinamike klimatskih dejavnikov (predvsem vlage in temperature); (3.) Podati strokovne podlage za hitro in objektivno oceno stanja gozdnih tal glede na možnost rabe sodobne gozdarske mehanizacije v različnih klimatskih pogojih in (4.) Na osnovi ocene stanja in trendov nosilnosti gozdih tal prispevati k boljšim usmeritvam uporabe strojne sečnje.
Zastavljene cilje bomo izvajali strukturirano v štirih delovnih sklopih, ki so glede na konkretne aktivnosti nadalje razdeljeni v delovne podsklope. Najbolj obsežna in hkrati osrednja delovna sklopa sta DS2 »Dosedanje raziskave, izbira kriterijev in stratifikacija« in DS3 »Meritve«. DS2 je razdeljen v tri podsklope. Podsklop ena (DS2.1) bo odgovoril na vprašanja o okoljskih vplivih strojne sečnje ter kateri dejavniki so najpomembnejši pri poškodbah tal. Podsklop dve (DS2.2) bo podal odgovore na vprašanje glede občutljivosti tal z vidika prevoznosti težke gozdarske mehanizacije. Podsklop tri (DS2.3) pa bo na osnovi rezultatov DS2.1 in DS2.2 podala smernice za racionalno izvedbo meritev nosilnosti tal v različnih klimatskih razmerah, ki se bo izvedla v okviru tretjega delovnega sklopa (DS3).
DS3 bo sestavljen iz treh podsklopov. Za dosego ciljev projekta in razpisa bo potrebno uporabiti tuja in domača znanja in po potrebi razviti nekatere nove rešitve. V prvem podsklopu (DS3.1) se bo na oblikovanih stratumih talnih tipov (rezultat DS2) ugotavljala nosilnost tal glede na dejavnike, kot so vlažnost, naklon, zmrznjenost in debelina snežne odeje. Za ugotavljanje nosilnosti se bosta uporabila dva pristopa. Prvi pristop predvideva uporabo metode meritev Konusnega indeksa kot kazalca nosilnosti tal, drugi pa preverjanju metod za hitro ocenjevanja stanja nosilnosti tal. Oba pristopa se bo uporabilo pri ugotavljanju odvisnosti nosilnosti od vlažnosti tal, ter predvidoma tudi v primeru ugotavljanja nosilnosti v odvisnosti od zmrznjenosti tal. V drugem podsklopu (DS3.2) se bo rezultate iz prvega podsklopa (DS3.1) uporabilo za oblikovanje meril in kazalnikov za dopustnost uporabe strojne sečnje na posameznih talnih tipih ter v različnih klimatskih razmerah. Tretji podsklop (DS3.3) bo namenjena preverjanju metod za hitro ocenjevanja stanja nosilnosti tal, razvitih v tujini. Metode za hitro ocenjevanje nosilnosti gozdnih tal bomo preverili v naših razmerah, jih kritično vrednotili in jih po potrebi izpopolnili oz. prilagodili.
Četrti delovni sklop je poimenovan »Komunikacija in diseminacija rezultatov« in je v prvi vrsti namenjen učinkoviti komunikaciji s ključnimi deležniki, s pomočjo katere bomo pridobili povratno informacijo in uvedbo posameznih rešitev prilagodili aktualnim potrebam oz. sedanjemu načinu gospodarjenja in institucionalnemu okolju v Sloveniji. S tem bomo predvidoma zagotovili čim širši konsenz ter posledično strinjanje s predlaganimi rešitvami. Hkrati je delovni sklop namenjen učinkoviti promociji in desiminaciji rezultatov projekta. Dodatno bo izdelan tudi sistem za podporo odločanju v primerih, ko se pojavijo zahteve za spremembo načrtovanega poteka izvedbe del (npr. začasno zmanjšanje nosilnosti tal ali druge oblike omejitev, ki vplivajo na izvedbo načrta gozdne proizvodnje).
V okviru tretjega delovnega sklopa (DS3) je predvideno časovno in terensko obsežno delo, ki bo zagotovilo izvirne podatke o spremembah nosilnosti gozdnih tal ob nastopu sprememb zaradi različnih klimatskih dejavn
Pomen za razvoj znanosti
Gozdarska znanost in stroka se srečujeta s problemom ekološko, ekonomsko in sociološko učinkovitega načina posodabljanja tehnološkega procesa pridobivanja lesa. Podatki o primernosti gozdnih tal z vidika uporabe sodobne gozdarske mehanizacije, ki jih bomo pridobili za stratume talnih tipov v Sloveniji, bodo podlaga za:
1. Razvoj sistemov za podporo odločanju v sklopu vseh organizacijskih faz gozdne proizvodnje (načrtovanje, priprava, izvedba, kontrola).
2. Razvoj meril dobrega dela, s katerimi se bo vzpostavila podatkovna zbirka gozdarskih gospodarskih družb, ki so oz. nameravajo opravljati dela v slovenskih gozdovih.
3. Odločanje o nadaljnjem tehnološkem posodabljanju in prilagajanju tako na strani javne gozdarske službe, predvsem pa pri gozdarskih gospodarskih družbah in lastnikih gozdov.
4. Ukrepanje v primeru odklonov pri izvedbi procesov pridobivanja lesa.
5. Strokovno argumentirano komunikacijo z javnostmi v primerih reševanja problemov v zvezi z uporabo strojne sečnje.
Z izdelavo t.i. »postopkovnika« DS4, ki bo opredelil aktivnosti in njihove nosilce v primeru, ko nastopi potreba po vrednotenju /presoji/ primernosti izvedbe gozdarskih del s težko mehanizacijo, bomo predlagali sistemske rešitve, ki bodo vključevali seznam deležnikov in njihove pristojnosti v zvezi z zagotavljanjem ekološko, sociološko in ekonomsko primernega dela v gozdu.
V pomoč izvajalcem gozdarskih del bomo razvili sistem za podporo odločanja za prilagajanje načrtovanja in izvedbe del v primeru omejitev, ki nastanejo zaradi zmanjšane nosilnosti tal kot posledice klimatskih in drugih dejavnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Na osnovi izdelanih meril in kazalnikov za primernost uporabe različnih vrst težke gozdarske mehanizacije na občutljivih talnih tipih, bodo gozdarske gospodarske družbe, ki razpolagajo s tovrstno mehanizacijo, sposobne oceniti njeno potencialno izkoriščenost na predvidenem območju delovanja. Izkoriščenost po večini drage mehanizacije je ključna za zagotavljanje učinkovite rabe in posledično čim bolj optimalne izvedbe delovnih procesov v gozdni proizvodnji. Tuje raziskave (Bultemaier, 1998) namreč navajajo, da je prav zaradi zagotavljanja visoke stopnje izkoriščenosti drage in učinkovite sodobne mehanizacije potrebno načrtovati delovišča na daljše časovno obdobje (3 leta), pri čemer je potrebno zagotoviti vsaj 10% rezervnih površin, ki predstavljajo »tamponsko cono« za primere, ko izpadejo redno načrtovana delovišča.
Ker so gozdna tla osnovni gradnik gozdnih ekosistemov in posledično proizvodnje sposobnosti gozdnih rastišč, bodo rezultati raziskave prispevali k izboljšanju poznavanja možnosti uporabe sodobnih tehnoloških rešitev pridobivanja lesa ter posledično potrebno prilagoditev dejavnosti in procesov na drugih področjih gozdarstva (načrtovanje, varstvo, gojenje).
V rezultatih projekta bo znanstveno podana ena od ključnih osnov za postavitev meril dobrega dela, ki bodo uporabljena oz. se bodo nanje lahko sklicevali različni deležniki in subjekti na področju gozdarstva in z gozdarstvom povezanih dejavnosti (npr. javna gozdarska služba, vladne, izobraževalne in raziskovalne organizacije, nevladne organizacije ter gospodarski subjekti).
Pomemben sklop projekta je t.i. »postopkovnik«, ki bo izsledke rezultatov raziskave prilagodil našemu institucionalnem okolju na področju gozdarstva in s tem zagotovil višjo kakovost izvedbe del v gozdni proizvodnji. Zato predvidevamo, da bo predlagani projekt tudi neposredno pozitivno vplival na celoten sistem upravljanja z gozdovi v Sloveniji.
Kot možnost koristne uporabe izsledkov predlaganega projekta vidimo tudi v sistemu certificiranja gozdov. Podana bodo namreč dodatna znanja s področja varovanje gozdnih tal kot osnovnega dejavnika trajnosti in sonaravnosti, kar je osnovni namen tovrstnih sistemov. Izvedba projekta bo tako pomembna ne le za gospodarsko dejavnost, pač pa v veliki meri tudi za ohranjanje in varovanje narave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2018,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016
