Projekti / Programi
Priprava strokovnih izhodišč za turistično in rekreacijsko rabo gozdov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Rekreacija, gozd, turizem, lastniki gozdov, turistični produkti
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Povzetek
Rekreacijska in turistična raba gozdov v Sloveniji je v porastu. Razlogov je več, med drugim tudi ugodne značilnosti in vsebine gozda v Sloveniji za tako rabo. K povpraševanju in dejanski rabi in izrabi potencialov nedvomno prispeva tudi ozaveščenost prebivalcev o pomenu gibanja v naravi za zdravje in dobro počutje, intenziven marketing proizvajalcev športne opreme za prosti čas ter možnost neposrednega ali posrednega zaslužka z različnimi turističnimi produkti, kot so opazovanje živali ali lov, vodeni pohodniški ali kolesarski izleti, nabiralništvo in drugo. Kakor pri tem obstajajo koristi za uporabnike oziroma izvajalce dejavnosti, pa se na drugi strani pojavljajo različni konflikti na ravneh lastništva in uporabnikov gozdnega prostora. Med pogostejšimi konflikti prepoznavamo negativne vplive aktivnosti na sam gozdni ekosistem, poseganje v lastninsko pravico lastnikov gozdov, navzkrižje interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in podobno. Problematika bo v projektu obravnavana z ekološkega, družbenega in ekonomskega vidika.
Namen projekta je ovrednotiti turistično in rekreativno rabo gozdov in prispevati k njuni trajnostni rabi. Delo na projektu je razdeljeno v šest delovnih svežnjev (DS). Poleg prvega (DS 1), namenjenega organizaciji, bomo v DS 2 analizirali institucionalni okvir, ki opredeljuje sistem pri rabi gozda v rekreacijske in turistične namene. Evidentirali bomo deležnike ter njihove pristojnosti in interese pri turistični in rekreativni rabi gozdov ter podrobno analizirali zakonodajni okvir za turistično in rekreacijsko rabo gozdov v Sloveniji. V DS 3 bomo evidentirali oblike turistične in rekreacijske rabe gozda v Sloveniji, pregledali konflikte in sinergije z drugimi rabami gozda in lastniki, izvedli raziskavo odnosa javnosti in lastnikov gozda do rekreacijske in turistične rabe gozda, navedli izbrane primere dobre prakse ali urejenosti turistične in rekreacijske rabe gozda v Sloveniji in tujini, preliminarno ovrednotili rekreacijski in turistični potencial gozdov v Sloveniji in preverili stanje podjetniškega okolja za razvoj rekreacijske in turistične rabe gozda. V DS 4 bomo pripravili orodje v obliki procesnih smernic za razvoj trajnostnega gozdnega turističnega produkta ter predstavili potenciale za samostojno ali dopolnilno podjetniško aktivnost na področju turistične in rekreacijske rabe gozda v Sloveniji. V DS 5 bomo ovrednotili ključne konflikte iz DS 3, ki nastajajo zaradi turistične in rekreacijske rabe gozda, vključno z vidikom poseganja v lastninsko pravico lastnikov gozdov. Na tej podlagi bomo pripravili predlog strokovnih izhodišč za spremembo predpisov s področja gozdarstva v Sloveniji. Vključevanje deležnikov načrtujemo v DS 6, čeprav bodo aktivno udeleženi pri vseh DS in pri doseganju vseh zastavljenih ciljev predloga projekta. Pomembno vlogo v projektu bo imel v DS 1 ustanovljen Posvetovalni odbor, ki bo sestavljen iz deležnikov in strokovnjakov s področja turizma in rekreacije v gozdu, in bo svetoval pri izvajanju projektnih nalog ter prispeval k medsektorski usklajenosti rezultatov projekta. Do oddaje projektnega predloga smo prejeli pisma o podpori projektu oziroma izražen interes za aktivno sodelovanje v Posvetovalnem odboru projekta od: Ministrstva za okolje in prostor - Direktorata za okolje, Zavoda za gozdove Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Slovenske turistične organizacije, Planinske zveze Slovenije, Mikološke zveze Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Združenja regionalnih razvojnih agencij, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ, Društva za reševalne pse Maribor in konzorcija odprimopoti.si. Do oddaje projekta smo k sodelovanju povabili še: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Gospodarsko zbornico Slovenije (Osrednjeslovenska), Zavod RS za varstvo narave, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem, Javni zavod Kulturno turistični rekreacijski center Radeče. Vabilo za druge deležnike bo o
Pomen za razvoj znanosti
Projekt se usmerja na področje, ki je redkeje predmet teoretičnih raziskav, pogosteje pa predmet konkretnih akcij. Zato bodo rezultati zapolnili nekatere vrzeli v teoretičnem preučevanju upravljanja z rekreacijsko in turistično funkcijo gozda, med drugim z rezultati raziskave odnosa javnosti do turistične in rekreacijske rabe gozdov. Projekt bo opredelil različne tipe gozdov in nakazal možne trajnostne oblike rekreacijske in turistične rabe v posameznih tipih gozdov ter na izbranih primerih dobre prakse turistične in rekreacijske rabe gozda tudi podrobneje razdelal možnosti izvajanja le-teh.
Vzporedno s tem bo zlasti pomemben prispevek na področju konceptualne zasnove razumevanja gozda kot javnega in skupnega dobrega, kjer med laično javnostjo, pa tudi med različnimi strokovnimi javnostmi prihaja do razlik v razumevanju. Projekt bo pripomogel k bolj trajnostnemu upravljanju z rekreacijskimi in turističnimi dejavnostmi v gozdu in ponudil strokovna izhodišča za pripravo sprememb gozdarske zakonodaje.
Pričakovani rezultati projekta bodo:
osvetlili turistične in rekreacijske potenciale gozdov,
preverili učinkovitost veljavnih predpisov, ki zajemajo področje rabe gozdov v turistične namene in področje ščitenja lastninske pravice,
omogočili vpogled v različne oblike turistične in rerkeacijske rabe gozdov in ter nakazali inovativne pristope v izogib konfliktov med uporabniki in lastniki gozdov,
sistematično izpopolnili tipologijo gozdov glede na možno rekreacijsko in turistično rabo,
ključno prispevali pri oblikovanju trajnostnih rekreacijskih in turističnih produktov in ne nazadnje,
širili obzorja na področju razumevanja gozda kot javnega in skupnega dobrega ter s tem spodbudili znanstveno razpravo o trajnostnem upravljanju z gozdovi.
Z objavami spoznanj v priznanih domačih in tujih znanstvenih revijah bomo rezultate prenašali tudi v širši svetovni prostor.
Pomen za razvoj Slovenije
Možnosti za rekreacijo in turistične dejavnosti sta pomembna sklopa ekosistemskih storitev gozdov, ki za podjetja in lastnike gozdov predstavljajo potencialno ali aktualno ekonomsko vrednost in so t.i. “Zeleni motor” gospodarstva, navkljub dejstvu, da se gospodarstvo tega neposredno ni konsistentno zavedalo in je pravzaprav vedno bolj odgovorno za aktualno okoljsko problematiko (Porter 2011).
Rekreacija na prostem, turistične dejavnosti in produkti v povezavi z gozdom so lahko pomemben vir podjetniških potencialov, ki bi lahko v podjetniško prijaznem in pravno-konsistentno urejenem poslovnem okolju generirali znaten delež delovnih mest: oblikovanje in izdelava informacijske in interpretacijske opreme ob tematskih poteh, zasnova in priprava razgledišč, nudenje objektov za nastanitev bodisi v (gozdne hiše) bodisi ob gozdu (turistične kmetije), oblikovanje ponudbe strokovnega vodenja po tematskih poteh, naravnih rezervatih, organiziranje delavnic na temo nabiranja in predelave zelišč in samoniklih gob, ter opazovanj velikih zveri.
Tovrstno podjetniško udejstvovanje bi lahko imelo ugodne ekonomske učinke za lastnike gozdov, kjer se turistična ali rekreativna raba uresničuje ob njihovi nevključenosti. Te koristi so lahko v obliki prihodkov od oddaje gozda izvajalcu aktivnosti kot tudi v obliki vezanih ali ugnezdenih produktov, ki nastajajo v sinergiji s turistično ali rekreativno rabo: trženje nastanitvenih kapacitet, vključevanje drugih produktov v ponudbo, ki neposredno niso povezani z gozdom (npr. kmetijski pridelki). Turistična in rekreativna raba ima lahko ugoden multiplikatorski učinek na gospodarstvo lokalnih skupnosti, predvsem preko pogostejših obiskovalcev, ki uporabljajo tudi druge storitve, ki niso neposredno vezane na gozd (gostinska in zdraviliška ponudba, nastanitve, nakup goriva, plačila parkirnin, …). Hkrati krepitev rekreativne rabe gozdov pozitivno vpliva na sektor prodaje in servisiranja športne opreme.
Projekt bo ponudil pregled nad potencialom za turistično in rekreativno rabo v smislu razpoložljivosti in stanja gozda ter v povezavi s tem pregled možnosti za krepitev podjetništva. Podal bo institucionalna izhodišča, ki se tičejo rekreacijske in turistične rabe gozda ter procesne omejitve, ki so na poti ustanavljanja, zagona in delovanja podjetij na tem področju obeh rab. Hkrati bomo pripravili izhodišča za spremembo nacionalne zakonodaje oziroma predpisov, ki bi lahko prinesle boljše možnosti za krepitev podjetniškega potenciala, predvsem v neposrednem smislu gozd - lastnik gozda - podjetnik.
Tako bo lahko projekt posredno pripomogel h generiranju novih “zelenih” delovnih mest in posledično doseganju ciljev strategije “Evropa 2020 - strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast”, katere namen je med drugim ravno krepitev “zelenega” gospodarstva, ki gospodarnejše izkorišča razpoložljive vire - kar gozd v primeru Slovenije zagotovo je.
Vir:
Porter, M. and M. R. Kramer (2011). "The big idea: creating shared value." Harvard Business Review 89(1): 2.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
