Projekti / Programi
Potenciali in ovire za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.08 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Ekonomika agroživilstva in razvoj podeželja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S187 |
Družboslovje |
Ekonomika kmetijstva |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
dopolnilne dejavnosti, Slovenija, ekonomska učinkovitost
Raziskovalci (6)
Organizacije (2)
Povzetek
Dopolnilne dejavnosti, kot oblika diverzifikacije dohodka na kmetiji, so pomembna vsebina strokovnih in znanstvenih razprav tako v Sloveniji kot v tujini. Skupni imenovalec številnih raziskav agrarnih ekonomistov, geografov, ruralnih sociologov, ekonomistov idr. je, da:
- imajo dopolnilne dejavnosti pomembno vlogo pri racionalnejši rabi naravnih, človeških in finančnih virov na kmetiji,
- pomenijo dodaten vir dohodka,
- so dopolnilne dejavnosti dinamična kategorija: tako na ravni kmetije, kot tudi na ravni naselja ali občine, kot tudi z vidika podpornih politik.
Se pa razpoložljive raziskave s tematiko dopolnilnih dejavnosti na kmetiji tudi pomembno medsebojno razlikujejo, ker:
- ima vsaka država dopolnilne dejavnosti drugače vpete v svoj zakonodajni okvir, tj. v davčno in socialno politiko,
- ima vsaka država (ponekod obstajajo tudi razlike z regionalnega vidika, tj. različni pristopi zveznih dežel, kantonov ali departmajev) drugače klasificirane dejavnosti, ki jih lahko označujemo kot »dopolnilne«,
- imajo države zelo različno »zgodovino« spodbujanja diverzifikacije dohodka na in izven kmetije.
Ker pa so dopolnilne dejavnosti v sistemu izvajanja osnovne kmetijske dejavnosti na kmetiji in pri oblikovanju sheme dohodka na kmetiji nekakšna »presečna množica« raznovrstnih virov, je razumljivo, da se jih študije lotevajo večinoma parcialno in obrobno: v ospredje ne postavljajo dopolnilnih dejavnosti kot takih, ampak pogosto v sklopu raziskav nečesa drugega.
Osrednji cilji predlaganega projektnega predloga so:
- izdelati strokovne podlage za spremembe ureditve dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
- izdelati primerjalno analizo obsega, pogojev in dohodkovne učinkovitosti dopolnilnih dejavnosti na kmetiji z enakimi dejavnostmi drugih udeležencev na trgu v Sloveniji (s.p., podjetja) ter primerjava pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnosti v Sloveniji, Avstriji in Italiji,
- predlagati in utemeljiti razmejitve med kmetijsko dejavnostjo in dopolnilno dejavnostjo, primerljivo z načinom razmejitve v primerljivih državah (Avstrija, Italija itd.),
- analizirati učinek izvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji po spremembah predpisov o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji,
- opredeliti primerno obdavčitev in obremenitev s prispevki za socialno varstvo, ki bo omogočala primeren razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
- analizirati modele ciljno usmerjenega trženja za izbrane ciljne skupine in modele promocije ter pripraviti priporočila za doseganje večje učinkovitosti.
Celovit pregled razvoja dopolnilnih dejavnosti v Sloveniji nakazuje tri razvojne faze:
(1) Uvajalna faza (od 80-ih let do leta 2000;
(2) Faza količinske in kakovostne rasti (od leta 2000 do 2015);
(3) Faza samoregulacije in krepitve povezav z osnovno kmetijsko dejavnostjo (od 2015 dalje).
Izhajajoč iz izhodiščne opredelitve raziskovalnega področja, ciljev predlaganega projekta ter predstavljenega pregleda literature, bomo pri našem raziskovalnem delu poskušali odgovoriti na sledeča raziskovalna vprašanja:
1. Kakšne so razlike v obsegu, pogojih in dohodkovni učinkovitosti med dopolnilnimi dejavnostmi in primerljivimi registriranimi nosilci sorodnih dejavnosti.
2. Na podlagi kakšnih kriterijev je moč določiti nedvoumno razmejitev med dopolnilno dejavnostjo na kmetiji in primerljivo dejavnostjo pri registriranih nosilcih?
3. Kakšni so učinki spremembe formalnih pogojev za registracijo dopolnilnih dejavnosti na izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah?
4. Kakšno obremenitev predstavlja obstoječi sistem prispevkov in davkov za ekonomsko uspešnost dopolnilnih dejavnosti?
5. Ali obstajajo modeli ciljno usmerjenega trženja, ki imajo zadosten potencial za doseganje večje tržne učinkovitosti dopolnilnih dejavnosti?
Pri iskanju odgovorov na zgoraj navedena vprašanja bomo tako uporabili različne metode pridobivanja in analiziranja podatkov. Delo na projektu bo organizirano v okviru 6 delovnih sklopov:
DS1. Primerjalna analiza obsega, pogojev in dohodkovne učinkovitosti;
DS2. R
Pomen za razvoj znanosti
Kot je razvidno iz predstavljene opredelitve problema, ki ga naslavlja projekt (točka 13 v prijavi) in pregleda literature (točka 14 v prijavi), je na področju razvoja dopolnilnih dejavnosti v Sloveniji in tudi širše še vedno pomanjkanje znanja in relevantnih informacij.
Predlagani projekt bo prispeval k razvoju znanosti in stroke v skladu z načrtom razširjanja rezultatov projekta, kot je predstavljeno v točki 16, in ki zajema tako znanstveni kot tudi strokovni nivo. Morebitne nove vsebine, ki se bodo v času izvajanja projekta pokazale za nov izziv znanosti in stroki, bomo predlagali za projektne vsebine novih raziskovalnih in razvojnih projektov v Sloveniji in tudi širše.
Ker so sodelavci pri projektu aktivno angažirani tudi v pedagoški sferi, bodo raziskovalni rezultati hitro in neposredno vključeni tudi v izobraževalni proces – zagotavljanje hitrega prenosa novih znanj.
Pomen za razvoj Slovenije
Dopolnilne dejavnosti so v sistemu izvajanja osnovne kmetijske dejavnosti na kmetiji in pri oblikovanju sheme dohodka na kmetiji nekakšna »presečna množica« raznovrstnih virov, ki se jih študije lotevajo večinoma parcialno in obrobno: v ospredje ne postavljajo dopolnilne dejavnosti kot take, ampak pogosto v sklopu nečesa drugega (npr. razvoja turizma na podeželju, krepitve lokalne skupnosti ipd), kar zelo hitro privede do napačnega razumevanja pomena dopolnilnih dejavnosti in potenciranja njihove konkurenčnosti napram primerljivim registriranim gospodarskim dejavnostim. Zato bo projekt z ustreznim zajemom raznolikosti v izvajanju dopolnilnih dejavnosti, ki jih zaznavamo po Sloveniji in opredelitvijo razmejitvenih kriterijev med dopolnilno dejavnostjo, kot dodajanjem vrednosti osnovni kmetijski dejavnosti in zaposlovanjem sezonsko presežne delovne sile, ter primerljivimi registriranimi gospodarskimi dejavnostmi prispeval, k oblikovanju ustreznega razumevanja prispevka dopolnilnih dejavnosti h gospodarskemu razvoju družbe.
Predlagane vsebine projekta bodo tako zagotovile osnovo za rešitev omenjenih izzivov in s tem vplivale na ekonomiko posameznih kmetijskih gospodarstev in kmetijstva kot gospodarske panoge v celoti.
Rezultati projekta bodo služili kmetom, kmetijskim svetovalcem pri izbiri in odločanju za uvedbo dopolnilnih dejavnosti in strokovnjakom ter ministrstvom za oblikovanje politik ter ukrepov podpor in razvoja dopolnilnih dejavnosti. Možnosti prenosa znanja v prakso bodo neposredne, saj se pričakuje, da je projekt zasnovan na podlagi dejanskih potreb in razmer v praksi. Pridobljeno znanje in priporočila bodo tudi v podporo pri ekonomsko učinkovitejši izvedbi dopolnilnih dejavnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
