Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Postopki za zagotavljanje varnosti in družbene sprejemljivosti novih tehnik in aplikacij v sintezni biologiji in sodobni biotehnologiji

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   

Koda Veda Področje
T490  Tehnološke vede  Biotehnologija 

Koda Veda Področje
2.08  Tehniške in tehnološke vede  Okoljska biotehnologija 
Ključne besede
sintezna biologija, sodobna biotehnologija, zakonodaja, gensko spremenjeni organizmi, GSO, varovanje okolja, varovanje zdravja, ocena tveganja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  06416  dr. Marko Dolinar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  341 
2.  16329  dr. Luka Juvančič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  422 
3.  33031  dr. Marina Klemenčič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2016 - 2018  132 
4.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  866 
5.  19119  dr. Mojca Milavec  Biotehnologija  Raziskovalec  2016 - 2018  318 
6.  32176  dr. Aleš Sedlar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  54 
7.  08500  dr. Jelka Šuštar Vozlič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2016 - 2018  504 
8.  30827  dr. Tanja Zadražnik  Biotehnika  Raziskovalec  2016 - 2017  42 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.083 
2.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.256 
3.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.020 
4.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.295 
Povzetek
Tehnike sodobne biotehnologije, ki so se začele uveljavljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s prvimi uspešnimi kloniranji bakterijskih genov in prenosom tuje DNA med različnimi organizmi, omogočajo dosego ciljev, ki jih s klasičnimi metodami ne moremo doseči in skrajšajo postopke spreminjanja genskega materiala. Ker je to nova tehnologija v kontinuiranem razvoju, se je pri njeni uporabi in sproščanju produktov uveljavilo načelo previdnosti in postopnosti. Vzpostavljen je bil celovit sistem biološke varnosti, katerega cilj je učinkovit nadzor nad ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) z namenom zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja pred možnimi škodljivimi vplivi nove tehnologije. V Sloveniji je to področje regulirano z nacionalno zakonodajo, zakonodajo Evropske unije in mednarodnimi sporazumi. V zadnjem desetletju je obstoječ okvir biološke varnosti soočen z novimi izzivi. Nedavni znanstveni napredek na področju sodobne biotehnologije je med drugim omogočil razvoj novih generacij tehnik žlahtnjenja rastlin, ki se glede načina vnosa genske spremembe razlikujejo od že uveljavljenih načinov transformacij rastlin ali pa so izboljšava tradicionalnih tehnik žlahtnjenja. Poleg tega so se razvile tudi nove tehnike, ki so še enostavnejše in zanesljivejše in so primerne za spreminjanje genskega materiala pri vseh organizmih, ne le rastlinah. Na stičišču inženirstva in biologije se je razvila tudi sorazmerno nova znanstvena disciplina – sintezna biologija. Metodološko temelji na tehnologiji rekombinantne DNA, pri čemer ne gre za preprosto kombiniranje dveh ali več genetskih elementov, pač pa za preurejanje genetskih in posledično proteinskih vezij v celici. Namen genetskih sprememb je, da bi celice opravljale neko kompleksno delo, pogosto govorimo tudi o celičnih strojčkih. Poleg vprašanj, ki jih sodobna biotehnologija odpira na področju biološke varnosti in zakonodaje, se odpirajo tudi številna družbena vprašanja glede vpliva novih tehnologij, npr. na družbene norme, mednarodno trgovino, možnost potrošnikove izbire, varovanje naravnih virov ali varnost hrane. Zaradi omenjenih vprašanj je potrebno ovrednotiti in dopolniti obstoječe sisteme in pristope v okviru biološke varnosti, predvsem oceno tveganja za okolje in zdravje ljudi (OTO), potrebo po monitoringu in pričakovane možne družbeno-ekonomske vplive. V okviru projekta bomo uvodoma predstavili nove tehnike sodobne biotehnologije in sintezne biologije. V nadaljevanju bomo pregledali obstoječo zakonodajo na področju ravnanja z GSO s posebnim poudarkom na oceni tveganja za okolje in zdravje ljudi. Ocenili bomo uporabnost obstoječih pristopov ocene tveganja za produkte sodobne biotehnologije in sintezne biologije z namenom zagotavljanja visoke stopnje biološke varnosti ter podali predlog ustreznih dopolnitev. Če bomo ugotovili, da je potrebno, bomo predlagali ustrezen način monitoringa. Opredelili bomo tudi nabor družbeno ekonomskih dejavnikov, povezanih z uveljavljanjem novih tehnik v prakso. Rezultati projekta bodo ključnega pomena pri odločitvah glede potrebnih prilagoditev in dopolnitev obstoječega sistema biološke varnosti. Področje raziskovalnega projekta je relevantno tako iz znanstvenega in strokovnega kot tudi širšega družbenega vidika, zato v projektu namenjamo poseben delovni sveženj komuniciranju s strokovno in splošno javnostjo.
Pomen za razvoj znanosti
Nove tehnike v sodobni biotehnologiji in sintezna biologija predstavljajo pomembna področja pri znanstvenoraziskovalnem delu in se postopno uveljavljajo tudi v slovenskem raziskovalnem prostoru. Podobno kot v Evropski skupnosti je status teh tehnik in pristopov zakonodajno nedorečen in je  vprašljiv s stališča tveganj in postopkov pri delu, npr. v kakšni meri ti zahtevajo delo v zaprtih sistemih in kako izvajati poskuse pri sproščanju zunaj zaprtih sistemov in s stališča morebitnega nadzora. Takšna situacija lahko negativno vpliva na nadaljnji razvoj znanosti in stroke na področjih sodobne biotehnologije in sintezne biologije. Ureditev statusa novih tehnik je zato pomembno za znanost, saj bo zmanjšala dvome raziskovalcev ter strokovne in splošne javnosti glede umestitve v zakonske okvire, predvsem glede ocene tveganj pri delu. Le z urejenim statusom je možno zagotavljati nadaljnji razvoj področja ob hkratnem zagotavljanju ustrezne stopnje biološke varnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Kot kažejo primeri iz biotehnološko naprednih držav, gospodarstvo stremi k poenostavitvi postopkov, povezanih z razvojem novih izdelkov in njihovim dajanjem na trg. Evropska skupnost glede umestitve sintezne biologije, predvsem pa novih tehnik v biotehnologiji, v okvire obstoječe zakonodaje ni enotna. Nedefinirano pravno okolje pa predstavlja za biotehnološko panogo dejavnik negotovosti, zato (in zaradi drugih, s tem povezanih zadev) niso redki primeri, da podjetja selijo razvoj in proizvodnjo v okolja zunaj Evrope, ki so novim tehnologijam bolj naklonjena. Z ureditvijo postopkov v slovenskem prostoru bi pomagali farmacevtski industriji in napredni biotehnološki panogi k nemotenemu in statusno urejenemu delu. To bi se ugodno odražalo tudi pri ustanavljanju novih podjetij, predvsem v primeru, če bi analiza pokazala, da je oceno tveganja mogoče izvesti brez prekomernega administrativnega dela. Državna uprava bi z rezultati projekta lažje zavzemala stališča do postopkov, ki veljajo pri delu z gensko spremenjenimi organizmi, pri morebitnem spreminjanju obstoječih predpisov in pri izvajanju z zakoni predpisanih postopkov na področju biotehnologije. V stikih s partnerji iz Evropske unije bi dorečena stališča do novih tehnik prispevala k jasnejšemu odločanju v vprašanjih biološke varnosti, ki bodo v naslednjih letih gotovo pogosta tema sestankov na evropski ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno