Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Pravna opredelitev statusa kmeta in kmetije vključno z gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi ukrepi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.05.00  Družboslovje  Pravo   

Koda Veda Področje
S110  Družboslovje  Pravo 

Koda Veda Področje
5.05  Družbene vede  Pravo 
Ključne besede
kmet, kmetijsko gospodarstvo, pravna opredelitev, davčna politika, socialni program, upokojevanje, dolgotrajna oskrba kmetov, Evropska politika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27849  dr. Boštjan Aver  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2018  188 
2.  28680  dr. David Bogataj  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  350 
3.  07799  dr. Marija Bogataj  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  583 
4.  37122  dr. Eneja Drobež  Pravo  Raziskovalec  2016 - 2017  114 
5.  11010  dr. Bojan Grum  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2018  285 
6.  28329  dr. Danijel Kovačić  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2016 - 2017  35 
7.  39819  Marijana Kunc  Pravo  Raziskovalec  2017 - 2018 
8.  10120  dr. Alenka Temeljotov Salaj  Psihologija  Vodja  2016 - 2018  401 
9.  06063  dr. Robert Vodopivec  Urbanizem  Raziskovalec  2017  305 
10.  08987  dr. Zvone Vodovnik  Pravo  Raziskovalec  2016 - 2018  947 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2629  Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta  Nova Gorica   2146916  4.657 
2.  2734  MEDIFAS Mediteranski inštitut za sodobne študije  Šempeter pri Gorici  2333031 
Povzetek
V pričujoči raziskavi bomo izvedli pregled statusno-pravne ureditve družinske kmetije v Sloveniji, Avstriji in Italiji in predlagali potrebne spremembe Slovenske zakonodaje. V prvem svežnju bomo pripravili celovito analizo obstoječih definicij kmetije v slovenski zakonodaji in preučili posledice, ki jih imajo te definicije na različnih pravnih področjih. Predstavili bomo opredelitev kmetije za potrebe izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike (SKP), davčne in socialne politiketer delovnopravne zakonodaje. Predstavitev slovenske pravne ureditve kmetijsktva in udeležencev v kmetijstvu bomo sklenili z opredelitvijo kmetije za potrebe izvajanja socialne in pokojninske zakonodaje. Kot podlago za analizo bomo uporabili veljavne slovenske predpise s področja kmetijstva, davkov, delovnega prava ter socialno-varstvenega prava, še predvsem z vidika porajajoče se zakonodaje o dolgotrajni oskrbi ter sodno prakso in strokovne članke s tega področja. V nadaljevanju bomo pripravili primerjalno-pravni pregled statusno-pravne ureditve družinske kmetije v sosednji Avstriji in Italiji. Pri pripravi se bomo osredotočili na formalne pravne vire in strokovne članke na temo statusno-pravne ureditve kmetije v teh dveh državah ter podali primerjavo davčnih, pokojninskih, zdravstvenih in socialno-varstvenih rešitev. Še posebej bomo izpostavili probleme dolgotrajne oskrbe, ki v Sloveniji sploh še niso rešeni, zanje pa bomo podali konkretne rešitve. Pri tem bomo razvili pravne podlage za varne finančne instrumente, ki bodo omogočali socialno varnost kmetov preko črpanja sredstev za zagotavljanje socialne varnosti iz vrednosti kmetije. Primerjalno-pravni pregled bomo nadgradili s predstavitvijo primerljivih kmetij iz Slovenije, Avstrije in Italije. Predstavili bomo različne možnosti, ki jih nudi zakonodaja v teh treh državah za rešitev različnih življenjskih situacij. Za dodatna pojasnila in mnenja se bomo obrnili tudi na predstavnike kmetijskih zbornic v Avstriji in Italiji, s čimer bomo preverili pravilnost naših (slovenskih) rešitev in se posvetovali glede ugodnosti/bremen, ki jih obstoječe ureditve predstavljajo za kmete v Avstriji in Italiji. Kot rezultat navedenih raziskav bomo pripravi predlog sprememb Zakona o kmetijstvu, v katerem bomo na novo opredelili pojme »kmetija«, »nosilec kmetije«, »član kmetije«. Zaradi lažjega izvajanja skupne kmetijske politike bomo preverili tudi možnosti za spremembo pojmov »kmetijsko gospodarstvo« in »kmetijska dejavnost«. Preučili bomo smiselnost vključitve pojma »kmet« v Zakon o kmetijstvu ter možnosti za uskladitev predpisov s področja davčne, delovnopravne in socialno-varstvene zakonodaje z novo definicijo kmetije. V pokojninsko, zdravstveno in socialno zakonodajo bomo predlagali člene, ki bodo vezani na te nove opredelitve in omogočali večjo socialno varnost ostarelih kmetov.
Pomen za razvoj znanosti
Slovenska pravna stroka se v preteklosti ni poglobljeno ukvarjala s statusno-pravno opredelitvijo kmeta in kmetije. Strokovne pravne literature (z izjemo Primerjalne analize delovno- in socialno-pravnega položaja kmetov v RS) na temo statusno-pravne opredelitve kmetije nismo zasledili. Definicijo pojma »kmetija« smo našli pri prof. dr. Karlu Zupančiču kot razlago pogoja lastništva kmetije v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Rezultati raziskave bodo prispevali k sistematičnosti in poenostavitvi pravnega sistema kmetijstva, saj se raziskava dotika vseh pomembnih pravnih področij (davčno, delovnopravno, socialno-pravno), njen cilj pa je poenotiti ureditve v različnih zakonih. Večina pravnih strokovnjakov se manj pogosto srečuje s predpisi s področja kmetijstva, zato bo pričujoča raziskava prispevala tudi k večjemu poznavanju zakonodaje s področja kmetijstva in problemov, ki se pojavljajo v praksi.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava ima znaten vpliv na kmetijsko panogo, ostalo gospodarstvo in potencialno tudi na državni proračun. S predlogom statusno-pravne ureditev kmetije bomo opredelili, kdo je pooblaščen, da lahko sklepa pravne posle v imenu in za račun kmetije. Trenutno to področje ni urejeno, zato v praksi nosilci kmetij (oziroma nosilci kmetijskih gospodarstev) sklepajo posle v svojem imenu in za svoj račun. Nosilci kmetijskih gospodarstev (z izjemo pravnih oseb in samostojnih podjetnikov) tudi niso vpisani v poslovni register, kar vpliva na pravno varnost oseb, ki poslujejo z njimi. Morebitna implementacija rezultatov raziskave bi doprinesla k večji pravni varnosti tako kmetov kot tudi ostalih poslovnih subjektov in ne nazadnje tudi fizičnih oseb, ki so v delovnem razmerju na kmetijah. Raziskava ima velik potencialni vpliv na finančni in socialnovarstveni položaj kmetov. Naša hipoteza je, da bi bilo ustrezneje, če bi se katastrski dohodek odmerjal od zemljišč, ki jih ima posamezna kmetija v uporabi in so evidentirana v registru kmetijskih zemljišč (t. i. GERK-i). To lahko sicer pomeni večjo osnovo za dohodnino pri lastnikih kmetijskih zemljišč, ki imajo v uporabi tuja zemljišča (pri kmetih, ki se dejansko ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo) in posledično višjo dohodnino. Vendar pa bi bila takšna obdavčitev bolj v skladu z dejanskim stanjem, saj kmetje, ki so svoja zemljišča oddali v najem in se ne ukvarjajo več s kmetijsko dejavnostjo, ne bi plačevali dohodnine od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Ker so pogoji za vključitev v obvezna socialna zavarovanja in višine prispevkov vezani na višino dohodka iz kmetijske dejavnosti, bi sprememba načina obračunavanja katastrskega dohodka vplivala tudi na socialni položaj kmetij in članov kmetij. Raziskava bo vplivala tudi na izvajanje skupne kmetijske politike – ukrepov I. in II. stebra. V raziskavi bomo podrobno obrazložili temelje skupne kmetijske politike in predstavili sodno prakso sodišča EU, ki se nanaša na definicijo kmeta, kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. S tem bomo doprinesli k temu, da bodo odločitve upravnih organov o dodelitvi neposrednih plačil in drugih ugodnosti iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike skladne z evropsko zakonodajo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno