Projekti / Programi
Sodobne strategije slovenskih izseljencev za ohranjanje etnične identitete
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.02 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
Narodno vprašanje - humanistični vidik |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
slovenski izseljenci in njihovi potomci, izseljenske skupnosti, ohranjanje etnične identitete, stiki z domovino (prednikov), povratne migracije
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Povzetek
Tema predlaganega projekta je posvečena vlogi mladih slovenskih izseljencev oziroma potomcev slovenskih izseljencev raznih generacij pri oblikovanju različnih odnosov do slovenske etnične identitete v izseljenstvu, njihovemu povezovanju v izseljenske skupnosti, vzpostavljanju vezi z matično domovino oz. domovino njihovih prednikov, ohranjanju in spreminjanju teh vezi ter vprašanjem, povezanim z njihovo morebitno vrnitvijo oz. preselitvijo v Slovenijo.
CILJI
Ugotoviti, kako mladi izseljenci in potomci izseljencev danes doživljajo svojo etnično in kulturno identiteto in kako gledajo na aktivno udejstvovanje v strukturah in udeležbo pri praksah, ki osmišljajo slovenske izseljenske skupnosti ter njihova razmerja s Slovenijo. Poudarek bo na ugotavljanju razlik med tistimi, ki se tega društvenega življenja in njegovih praks in navad udeležujejo, in tistimi, ki iz njih izostajajo. Projekt želi izpostaviti elemente te diferenciacije, razumeti njihove globlje razloge in tudi razlike, ki obstajajo na tem področju v posameznih diasporah in med njimi.
Osvetliti vprašanja o specifičnosti družbeno-kulturnega položaja mladih v slovenskem izseljenstvu.
Zabeležiti nove ideje in želje mladih glede organizacijskih oblik in dejavnosti v diaspori, ki bi prispevale k ohranitvi izseljenskih skupnosti in spodbudile večjo participacijo mladih generacij.
Preučiti vprašanje vračanja mladih izseljencev oziroma priseljevanja potomcev priseljencev v Slovenjo. Pri tem želi raziskava ugotoviti, kako opazovane skupine razmišljajo o tej možnosti, če in koliko je Slovenija prisotna v njihovih življenjskih načrtih in pod kakšnimi pogoji naj bi se možnost vrnitve v Slovenijo uresničila. Projekt bo ugotavljal, kakšna je percepcija Slovenije pri izseljencih in potomcih izseljencev v luči njihove (življenjske, delovne itd.) izkušnje v tujini, kakšno Slovenijo bi si želeli, da bi ustrezala njihovim željam tako v ekonomskem kot družbenem in kulturnem pogledu in bi pozitivno vplivala na njihovo identifikacijo s slovenstvom.
Projekt bo v okviru posameznih delovnih svežnjev vzel v pretres tri opazovane skupine slovenskih izseljencev oziroma potomcev izseljencev, in sicer: 1) skupino v Nemčiji, 2) skupino v Avstriji in 3) skupino v državah bivšega jugoslovanskega prostora. Izbrani prostori, ki opredeljujejo posamezne delovne svežnje, so vsak na svoj način reprezentativni za raziskavo razpisane tematike: Nemčija in Avstrija sta namreč prostor najbolj množičnega sodobnega izseljevanja iz Slovenije, države nekdanje Jugoslavije pa so prostor, od koder se v Slovenijo priseljuje sorazmerno največ ljudi slovenskega porekla.
Vsi trije opazovani prostori se izrazito razlikujejo po položaju tamkajšnjih slovenskih izseljencev oziroma njihovih potomcev pa tudi po njihovi vlogi v kontekstu zgodovinske prisotnosti Slovencev ter preteklih in sodobnih migracijskih gibanj iz in v Slovenijo. Zaradi teh razlik in reprezentativnosti v smislu izseljevanja in priseljevanja Slovencev prav te tri skupine najbolje odražajo problematiko, ki je v središču izbranega težišča projektnega razpisa, in ponujajo možnosti za razumevanje razlik v gledanjih na povezovanje na etnični podlagi, na stike s Slovenijo in na Slovenijo kot potencialno deželo priseljevanja in načrtovanja osebne prihodnosti.
RAZISKOVALNE METODE
Raziskava bo temeljila predvsem na kvalitativnem pristopu, z uporabo naslednjih metod:
· polstrukturiranega globinskega in vodenega intervjuja,
· opazovanja z udeležbo,
· življenjskih zgodb,
· analize vsebin,
· sekundarne (primerjalne) analize že obstoječih raziskav,
· metode ustne zgodovine in avto/biografske metode,
· tekstualne in diskurzivne analize,
· študij primera.
Del raziskave bo temeljil na terenskem delu v tujini, del intervjujev pa bo potekal v pisni ali ustni obliki prek elektronskih sredstev (elektronske pošte, skype). Poleg tega bo projektna skupina z nadgradnjo in medsebojnim usklajevanjem interdisciplinarnih pristopov, ki jih razvija že t
Pomen za razvoj znanosti
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 34/2006) določa, da država skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine in narodne identitete med Slovenci po svetu (čl. 9) in da raziskovalne institucije v Sloveniji posvečajo posebno pozornost raziskovanju pretekle in sedanje družbene stvarnosti slovenskih skupnosti po svetu (čl. 36). Z aktualnimi temami in pluralnimi raziskovalnimi pristopi želi projektna skupina odločilno prispevati k utrditvi migracijskih študij v Sloveniji kot enega najaktualnejših raziskovalnih področij, ki mu v svetu posvečajo mnogo več raziskovalne pozornosti kot v Sloveniji. Selitve Slovencev in drugih etničnih skupin v zadnjih dveh stoletjih namreč predstavljajo enega temeljnih družbenih procesov, tako na nacionalni kot na evropski in svetovni ravni. S kakovostnimi interdisciplinarnimi raziskavami slovenskega izseljenstva, s teoretsko-metodološko nadgradnjo in aktualizacijo raziskovalnih vsebin na tem področju, z vključitvijo komparativnih študij ter vpetostjo v mednarodne projekte postavljajo člani projektne skupine slovenske znanstvene dosežke ob bok svetovnim raziskavam, se vključujejo v mednarodno delitev dela in neposredno prispevajo k razvoju stroke. S tem postajajo rezultati raziskav slovenskega izseljenstva, ki se v mednarodnem merilu odlikujejo po izvirnosti in odpiranju novih vidikov, pomemben sestavni del svetovnega znanstvenega korpusa. S poudarkom na humanističnih vidikih raziskovanja slovenskega izseljenstva, ki predstavljajo pretežni del predlaganega projekta, želi projektna skupina utrditi percepcijo raziskovalnega področja migracijskih študij in polja Narodno vprašanje kot humanistično-družboslovnega raziskovalnega področja. Zaradi izjemno pestre humanistično-družboslovne sestave projektne skupine so njene interdisciplinarne raziskovalne metode pogosto nove. Z mednarodnimi objavami rezultatov ter sodelovanjem pri mednarodnih projektih, konferencah in znanstvenih združenjih projektna skupina uvaja svoje metodološke inovacije in izvirna spoznanja v mednarodni prostor.
Pomen za razvoj Slovenije
Pri povezovanju in ohranjanju izseljenskih skupnosti ter njihovih stikov s Slovenijo in slovenstvom igra pomembno vlogo gospodarska komponenta. Tako izseljevanje iz Slovenije kot morebitno vračanje/selitev izseljencev oziroma njihovih potomcev v Slovenijo temelji na pričakovanjih in na možnostih za življenjsko načrtovanje, ki jih eni in drugi vidijo (ali pa ne vidijo) v krajih izseljevanja in priseljevanja ali vračanja. Izbire za izseljevanje in vračanje so danes veliko bolj kompleksne in »individualizirane« kot v preteklosti. Odvisne so od poklicnih profilov in priložnosti, ki se jim ponujajo na trgu dela in tudi na področju samozaposlitve oziroma podjetništva. Projekt bo pokazal, kolikšne in kakšne so relacije med to dimenzijo in dimenzijo ohranjanja oziroma vzpostavljanja izseljenskih skupnosti oziroma povezovanja med izseljenci. Pridobil bo elemente za odgovor na vprašanje, ali lahko igra izseljenska organiziranost prek obstoječih ali alternativnih oblik povezovanja svojo vlogo ne samo pri ohranjanju slovenske identitete in kulture, ampak tudi na gospodarskem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
