Projekti / Programi
Analitične podlage za revizijo S4 v letu 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
strategija pametne specializacije; S4; RIS3; metodologija; revizija
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
24345 |
dr. Anže Burger |
Politične vede |
Vodja |
2016 - 2017 |
263 |
| 2. |
37850 |
Ana Jevšek Pezdir |
Politične vede |
Raziskovalec |
2016 - 2017 |
10 |
| 3. |
19080 |
dr. Patricia Kotnik |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2016 - 2017 |
167 |
| 4. |
12702 |
dr. Janez Šušteršič |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2016 - 2017 |
500 |
Organizacije (3)
Povzetek
Slovenija je septembra 2015 dobila svojo prvo strategijo pametne specializacije (S4). Čeprav so bila prednostna področja opredeljena na podlagi empiričnih analitičnih podlag in v odprtem dialogu z deležniki skozi proces podjetniškega odkrivanja, bodo šele prva leta izvajanja strategije pokazala prednosti in pomanjkljivosti novega sistema upravljanja in izbrane opredelitve prednostnih področij. Revizija S4 v letu 2008 bo zato priložnost, da se izvajanje in struktura S4 prilagodita dobljenim izkušnjam ter da se pri tem upoštevajo posodobljene ter tematsko in metodološko nadgrajene empirične podlage.
Namen projekta je izboljšati in posodobiti analitične podlage S4, da bi z njimi podprli revizijo strategije zlasti v smislu izboljšanja opredelitve prednostnih področij. Pri tem je primarno vprašanje, ali so v posamezna že opredeljena prednostna področja vključena vsa za njih relevantna področja in nosilci gospodarske ter raziskovalne dejavnosti. Vprašanje vključevanja povsem novih prednostnih področij, opuščanja nekaterih med njimi ali različnih drugih permutacij pa je sekundarnega pomena, saj je osnovna struktura S4 že sedaj jasno postavljena na dovolj kakovostnih empiričnih podlagah, tako da radikalnejši posegi v sam koncept dokumenta verjetno ne bi bili upravičeni. Proti takšnim posegom govori tudi načelo stabilnosti in predvidljivosti okvira in načina državne intervencije oziroma razvojne politike.
Cilji projekta so:
C1. Primerjalna analiza analitičnih podlag za strategije pametne specializacije v drugih državah.
C2. Kritično ovrednotenje analitičnih podlag S4 v luči mednarodne primerjave, uporabljene metodologije in pokritosti relevantnih vsebinskih področij.
C3. Posodobitev in razširitev obstoječih analitičnih podlag, ki temeljijo na podatkih o poslovanju in gospodarskih subjektov in panog.
C4. Dodatne (nove) analitične podlage, ki bodo temeljile na doslej neuporabljenih podatkih oziroma načinih uporabe podatkov o dejavnosti gospodarskih subjektov in panog.
C5. Dodatne (nove) analitične podlage, ki bodo temeljile na podatkih o raziskovalni, tehnološki in inovacijski dejavnosti nosilcev znanja ter njihovem sodelovanju z gospodarstvom.
C6. Primerjava rezultatov opravljenih analiz med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo.
C7. Kritično ovrednotenje obstoječe opredelitve prednostih področij glede na ugotovitve navedenih posodobljenih in novih analitičnih podlag.
C8. Priporočila za revizijo S4 na podlagi ugotovitev projekta.
Delo na projektu bo razdeljeno na 3 zaporedne vsebinske svežnje.
1. Namen prvega svežnja je identificirati pomanjkljivosti obstoječe metodologije priprave analitičnih podlag S4. Pomanjkljivosti bodo ugotovljene s pomočjo:
- primerjalnega pregleda metodologije priprave strategij pametne specializacije v drugih državah EU,
- pregleda najnovejših ugotovitev o determinantah konkurenčnosti držav, regij, grozdov in podjetij ter o vlogi države pri spodbujanju konkurenčnosti,
- pregleda relevantnih novejših domačih virov in analiz, povezanih z vsebino in implementacijo S4,
- analize ključnih poudarkov deležnikov S4, podanih v okviru procesa podjetniškega odkrivanja ob pripravi S4,
- pregleda razpoložljivosti podatkov, tudi glede raziskovalne dejavnosti in tehnološkega razvoja, ki bi jih lahko uporabili pri analitičnih podlagah za revizijo S4.
2. Namen drugega svežnja je, na podlagi predhodno identificiranih pomanjkljivosti, ki bodo povzete v sumarni reviziji obstoječe metodologije, predlagati, preizkusiti in operacionalizirati njene možne dopolnitve. Predlog posodobitev metodologije in njihove operacionalizacije bomo pripravili s pomočjo naslednjih analiz:
- analiza področja tehnologije, raziskav in znanosti s poudarkom na sodelovanju med gospodarstvom ter zasebnimi in javnimi institucijami, ki ustvarjajo novo aplikativno znanje. Poskušali bom ugotoviti, na katerih tehnoloških, raziskovalnih in znanstvenih področjih ima Slovenija primerjalne prednosti oziroma potenciale za pametno specializacijo,
- analiza rel
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi same narave projekta bo njegov prispevek k razvoju temeljne znanosti manjši, nekoliko večji pa bo vpliv na aplikativno sfero. Da ima raziskava lahko pripoznan vpliv na znanost dokazuje objava članice raziskovalne skupine Patricie Kotnik z naslovom "Implementing a smart specialisation strategy: an evidence-based approach" (International Review of Administrative Sciences, julij 2015, 1-21). Prispevek k znanost pričakujemo tudi v delu, kjer bomo ugotavljali vire izraženih primerjalnih prednosti na ravni dejavnosti, podobno kot v Freund in Pierola (RES 2015). Za razliko od omenjene študije namreč razpolagamo s podatki o celotni populaciji podjetij in ne le vzorca. Glavni prispevek projekta pa bo aplikativne narave, saj bo uveljavljene statistične metode in kazalnike (regresijska analiza, razkrite primerjalne prednosti, Herfindahl-Hirschmanov indeks) zbral v operativni analitični toolkit, primeren za neposredno uporabo s strani oblikovalcev politik.
Pomen za razvoj Slovenije
Pametna specializacija ima osrednjo in strateško vlogo znotraj kohezijske politike in je eden izmed ključnih katalizatorjev izpolnjevanja ciljev strategije Evropa 2020. S fokusiranjem na primerjalne prednosti in potenciale rasti S4 pomaga pozicionirati gospodarstvo države in regij v globalne tržne niše in verige vrednosti. V preteklosti se je namreč dogajalo to, da so regije poskušale slepo kopirati iste ali podobne prioritete kot vodilne regije, kljub temu, da so razpolagale z neustreznimi kapacitetami in imele malo možnosti, da se prebijejo v svetovni vrh na izbranih področjih. Prenovljena metodologija bo zatorej pripomogla, da S4 zagotavlja raziskovalnim in inovacijskim virom doseči kritično maso, torej zadostni moment, da se osamosvojijo s podporo usmerjenih ukrepov izgradnje človeškega kapitala in infrastrukture znanja. Metodologija pripoznava širši koncept inovacij in ne zgolj investicije v R&R ali zgolj predelovalno industrijo, saj upošteva družbene in storitvene inovacije, nove poslovne modele, kreativne industrije, dizajn in ostale netehnološke inovacije.
Metodologija S4 naslavlja problem administrativnega določanja prioritet in alokacije resursov, tako da prepušča podjetnikom demonstrirati najbolj obetavna področja razvoja regije skozi t.i. proces podjetniškega odkrivanja. Ta proces odkrije področja, na katerem je država in regija konkurenčna z vidika R&R in inovacij, saj je podjetniški sektor najbolj poklican za odkrivanje primerjalnih prednosti. S4 skozi interakcijo z deležniki omogoča sooblikovanje strategije in v fazi izvedbe zagotavlja več spodbud za prevzemanje in porazdelitve tveganja na trgu. Metodologija tržne igralce razume široko, saj mednje uvršča podjetja, visokošolske institucije, raziskovalne institucije, institucije podpornega okolja in neodvisne inovatorje. Vsi ti imajo informacije o domenah R&R in inovacij, v katerem imajo regije potencial uspeha. Politika S4 in politika spodbujanja podjetništva delujeta zato komplementarno in sinergično: brez močnega podjetniškega sektorja namreč strategija pametne specializacije ne more biti uspešna zaradi pomanjkanja podjetniškega znanja, ki je potrebno za oblikovanje in razvijanje te strategije.
Strukturne spremembe, ustvarjene skozi S4, bodo navkljub poudarjanju osredotočenja v strategiji v večini primerov vodile do ustvarjanja raznolikosti, kot sta prehod na nove aktivnosti in diverzifikacija obstoječih sektorjev. Poudarja namreč strategije za spodbujanje medsektorskega in mednarodnega sodelovanje s ciljem ustvarjanja idej za inovativne aplikacije in integrirane rešitve. Medsektorske in transdisciplinarne povezave, dopolnjene z aplikacijo ključnih podpornih tehnologij (KET) bodo gospodarstvu in regijam razvile stopnjo specifičnosti in specializacije, s katerimi se bodo izoblikovale jasne konkurenčne prednosti pred ostalimi regijami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
