Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Strateška razvojno inovacijska partnerstva kot orodje krepitve inovacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.02  Družboslovje  Politične vede  Mednarodni odnosi 

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
Strateška razvojna inovacijska partnerstva; pametna specializacija; inovacije.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13617  dr. Janez Bešter  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2019  148 
2.  03791  dr. Maja Bučar  Politične vede  Vodja  2016 - 2019  557 
3.  27501  dr. Matjaž Črnigoj  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2019  164 
4.  19075  dr. Andreja Jaklič  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2019  444 
5.  15636  dr. Damjan Kavaš  Ekonomija  Raziskovalec  2016  273 
6.  13199  mag. Matej Koren  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2019  192 
7.  10201  dr. Borut Likar  Ekonomija  Raziskovalec  2016 - 2019  797 
8.  23934  dr. Aleš Lipnik  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2019  68 
9.  33095  dr. Marko Lovec  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2019  341 
10.  10440  dr. Aleš Mihelič  Mehanika  Raziskovalec  2017  109 
11.  51175  Polona Mlinarič    Tehnični sodelavec  2019 
12.  36854  Boštjan Mur    Tehnični sodelavec  2018 - 2019  12 
13.  02393  dr. Peter Stanovnik  Ekonomija  Upokojeni raziskovalec  2016 - 2019  507 
14.  02880  dr. Metka Stare  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2019  326 
15.  32172  dr. Peter Štrukelj  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2016 - 2019  90 
16.  27579  dr. Boštjan Udovič  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2019  510 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0502  Inštitut za ekonomska raziskovanja  Ljubljana  5051690000  2.474 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.573 
3.  7097  Univerza na Primorskem, Fakulteta za management  Koper  1810014002  12.711 
Povzetek
Analize slovenskega inovacijskega sistema (OECD 2012; ERAC 2010; MVZT 2011; RIO poročila o Sloveniji) pogosto izpostavljajo dva osrednja problema: pomanjkanje specializacije pri usmerjanju raziskovalnega financiranja ter nezadostno in neustrezno usmerjeno sodelovanje med relativno razvito javno raziskovalno sfero in gospodarstvom. Ena od poti, ki naj bi ne le Sloveniji, ampak tudi drugim državam EU, pomagala na poti k bolj osredotočeni raziskovalni in inovacijski dejavnosti in tesnejši povezanosti med javno raziskovalno dejavnostjo in poslovnim sektorjem, je tudi oblikovanje strategije pametne specializacije in razvoj ukrepov, ki pomagajo pri realizaciji take strategije. Osrednji cilj strategije pametne specializacije, kot jo definira EU, je »oblikovanje prioritet na nacionalnem in regionalnem nivoju, ki bodo omogočale razvoj konkurenčnih prednosti s pomočjo skupnega razvoja raziskovalnih in inovacijskih kapacitet v skladu z zmožnostmi poslovnega sektorja. Cilj tega povezovanja je ustrezno skladno naslavljanje novih možnosti in razvoja trga tako, da se izognemo podvajanju in/ali fragmentaciji naporov«[1].  Usmeritev v Sloveniji je zajeta v uvodnem besedilu dokumenta Slovenske strategije pametne specializacije (S4): »Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti« (SVRK 2015:1). Pri opredelitvi ciljev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014- 2020 (SVRK, 2014) na področjih R&R, inovativnosti in podjetništva  je bil v okviru Strategije pametne specializacije (SVRK, 2015a) oblikovan tudi predlog o formiranju posebnega novega načina povezovanja med gospodarskimi subjekti, javnimi raziskovalnimi organizacijami in drugimi deležniki. Ustanavljanje strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SVRK, 2015b)  naj bi prispevalo k vzpostavitvi dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev z vodilno vlogo deležnikov (ne države) pri vzpostavljanju verig vrednosti in organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti s ciljem prehoda na trg na prednostnih področjih Slovenske Strategije Pametne specializacije (S4). S povezovanjem strateških partnerjev se pričakuje nadgrajevanje obstoječih struktur povezovanja (centri odličnosti, kompetenčni centri, grozdi, itd.) v smeri izgradnje kakovostnejših kapacitet za strateški preboj na posameznih področjih S4. Ker je ukrep zasnovan tako, da bodo  pri financiranju in oblikovanju vsebinskih usmeritev glavno vlogo odigrali deležniki in ne država, je pričakovati, da bodo SRIP-i uspešni pri ustvarjanju takih povezav, ki bodo vodile v dolgoročno partnerstvo s ciljem povečanja dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. Koncept in cilji SRIP-ov so opredeljeni v dokumentih, ki so spremljali izdelavo S4 in po svoji naravnanosti predstavljajo novost v slovenskem raziskovalno-inovacijskem sistemu. Poudarek na aktivni vlogi gospodarskih subjektov, osredotočenost na spodbujanje skupnega raziskovalno-razvojnega dela, ki naj ne temelji zgolj na raziskovalnih ciljih, ampak stremi v prvi vrsti k tržnemu preboju na identificiranih področjih ter vzpostavljanju verig vrednosti, katerih končni rezultat bi bila visoka dodana vrednost.  Sistematično vključevanje deležnikov iz Slovenije v mednarodne verige vrednosti je zahtevna naloga ki predvideva novo kakovost v povezovanju deležnikov. Zahtevnosti oblikovanja SRIP-ov bo morala slediti tudi metodologija za vrednotenje njihovega uspeha, ki bo morala biti večplastna in poleg uporabe uveljavljenih postopkov evalvacije vgraditi tudi določene specifike. Cilj projekta je izdelava metodologije za vrednotenje SRIP v dveh fazah: 1) Priprava izhodiščnega predloga, ki bo vgradil v metodologijo pričakovanja oblikovalca ukrepa glede povezovanja, organizacijske strukture in procesov delovanja SRIP-ov. Izdelava m
Pomen za razvoj znanosti
Osrednji element vsake evalvacije je uporabljena metodologija, ki lahko pomembno vpliva na usmerjenost evalvacije, njene ugotovitve in učinke. Zato je projekt, ki se osredotoča na oblikovanje ustrezne metodologije pomemben za razvoj stroke in lahko prispeva h kakovostnejšemu delu na področju evalvacij. Evalvacije na področju znanosti, tehnologije in inovacij so po analizah OECD (OECD 2012a) enako zahtevne kot so politike na tem področju, saj zadevajo različne akterje in institucije. Prav ta kompleksnost vpliva na prenos ugotovitev evalvacij v politiko- t. i. policy learning proces. Koordinacija politik in ukrepov, ki nastajajo v različnih oddelkih državne uprave in jih izvajajo različne agencije in institucije, je zahteven proces, ki predstavlja velik izziv za tvorce politik in ukrepov. Dejstvo, da je evalvacija ključno orodje za učenje o tem, kako dobro delujejo politike in programi, kateri so ključni problemi, katere prakse dobro delujejo in kaj je potrebno odpraviti v prihodnje (OECD 2015:24) zahteva, da državni uradniki sprejemajo in razumejo, da so napake neizogiben sestavni del oblikovanja politik. Evalvacije morajo biti sprejemane kot integralni del oblikovanja ustrezne raziskovalno-razvojne in inovacijske politike, kjer se zagotavlja ustrezne informacije za prilagajanje izvedbenih ukrepov (Fteval, 2012:3). Seveda pa je taka povratna zanka možna samo v institucionalnem okolju, kjer naročnik razpozna vrednost evalvacije in integrira ugotovitve v proces (pre)oblikovanja politike. V tej luči je vsebina predlaganega projekta zelo pomembna. Naročnik namreč želi imeti pripravljeno ogrodje- metodologijo za vrednotenje ukrepa,  ki naj bi spodbudil sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in raziskovalno sfero na področjih, identificiranih kot ključnih prioritetah znotraj Strategije pametne specializacije za Slovenijo. Oblikovanje metodologije je že zastavljeno tako, da naj bi omogočilo učenje, saj naj bi se prav na podlagi pilotskega testiranja opravila revizija strateškega dokumenta. Tak postopek bo naročniku omogočil sprotno prilagajanje ukrepa in vseh drugih instrumentov, ki jih načrtuje za realizacijo Strategije. Fteval (2012): Evaluation Standards in research and technology policy. Vienna. Dostopno na: http://fteval.at/upload/fteval_Standards_english.pdf OECD (2012) Evaluation of STI policies", in OECD. , OECD Science, Technology and Industry Outlook 2012, OECD Publishing, Paris. DOI: http://dx.doi.org/10.1787/sti_outlook-2012-10-en OECD INNOVATION STRATEGY (2015)  CHAPTER 5 GOVERNANCE AND IMPLEMENTATION: str.24. DSTI/IND/STP/ICCP(2015)5/REV1/.
Pomen za razvoj Slovenije
Strateška razvojno inovacijska partnerstva prinašajo pomembno novost v način spodbujanja sodelovanja med podjetji, ter med podjetji in raziskovalnimi organizacijami znotraj v naprej definiranega prednostnega področja pametne specializacije. Pametna specializacija je usmerjena predvsem v dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Povezovanja v SRIP-e naj bi omogočila gospodarstvu bolj usmerjeno vključevanje v verige vrednosti, ki bo ne le uspešnejše, ampak tudi na tehnološko in inovacijsko bolj zahtevni ravni. Oblikovanje ustrezne metodologije vrednotenja SRIP-ov bo tako vplivalo na sposobnost sprotnega spremljanja in vrednotenja dosežkov. Ker projekt načrtuje pilotno testiranje metodologije pri vseh partnerstvih, bodo tako gospodarski subjekti neposredno vključeni v sooblikovanje metodologije, ki bo lahko služila tudi njim v oporo pri merjenju in vrednotenju lastnih rezultatov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno