Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analiza možnosti za izvajanje urbanih projektov z uporabo javno zasebnega partnerstva

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   

Koda Veda Področje
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
javno zasebno partnerstvo (JZP), trajnostne urbane strategije (TUS), Strategije pametne specializacije (SPS), mestne občine (MO), urbani projekti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  38894  Mitja Blaganje    Tehnični sodelavec  2016 - 2017  16 
2.  11555  dr. Bojan Bugarič  Pravo  Vodja  2016 - 2017  405 
3.  19273  Boštjan Cotič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2016 - 2017  168 
4.  13183  dr. Alenka Fikfak  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  687 
5.  03153  mag. Peter Gabrijelčič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2017  775 
6.  24037  dr. Damjana Gantar  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  125 
7.  23665  Nina Goršič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2017  137 
8.  38907  dr. Janez Peter Grom  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  165 
9.  32010  Miha Konjar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2017  71 
10.  37934  Boštjan Koritnik  Pravo  Raziskovalec  2016 - 2017  272 
11.  24753  dr. Sabina Mujkić  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  169 
12.  22631  dr. Matej Nikšič  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2017  301 
13.  07436  dr. Rajko Pirnat  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2016 - 2017  486 
14.  13611  dr. Senko Pličanič  Pravo  Raziskovalec  2016 - 2017  542 
15.  21511  mag. Biba Tominc  Urbanizem  Raziskovalec  2017  140 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0505  Urbanistični inštitut Republike Slovenije  Ljubljana  5051703000  2.778 
2.  0583  Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta  Ljubljana  1627104  14.907 
3.  0791  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo  Ljubljana  1626949  8.884 
Povzetek
Raziskovalni projekt 'Analiza možnosti za izvajanje urbanih projektov z uporabo javno zasebnega partnerstva (JZP)' obravnava opredeljeno temo celovito in interdisciplinaro z vključevanjem znanj in prakse iz različnih področij: urbanizma, arhitekture, krajinske arhitekture, prostorskega načrtovanja, upravljanja, prava in ekonomije. Cij raziskave je opredelitev urbanih projektov primernih za JZP.   Pri javno zasebnem partnerstvo gre za zasebna vlaganja v javne projekte, oz. javna vlaganja v zasebne projekte, če so v javnem interesu, ko gre za izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje javne infrastrukture ter v nekaterih primerih izvajanja javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe. Široka definicija pojma javno zasebno partnerstvo je opredeljena v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS, št. 127/2006, ZJZP), ki v 2. Členu pojem javno-zasebnega partnerstva opredeljuje kot »Javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.«   Trajnostni razvoj mora biti vodilno načelo za mestne politike in upravljanje oz. osnovno razvojno načelo, ki velja tako pri trajnostnih urbanih strategijah (TUS) kot drugih strateških dokumentih: V poročilu Komisije za merjenje gospodarske uspešnosti in družbenega napredka (Stiglitz, 2008) je bila izpostavljena ideja, da se vprašanje »trajnosti« nanaša na kakovost življenja. V tem dokumentu je opredeljen trajnosti razvoj kot proces, ki se ne osredotoča samo na gospodarski razvoj temveč vključuje tudi uravnotežen ekološki in družbeni-socialni razvoj. Pri tem je prisotnost socialnega kapitala zelo pomembna za »življenjskost« družbe danes. Pri zagotavljanju socialne vzdržnosti (več zaupanja, več sodelovanja, manj neenakosti), ne gre le za zagotovilo ohranitve socialne kohezije, temveč njeno povečanje in izboljšanje učinkov le-te.   V ta namen je oblikovanje javno zasebnih partnerstev (JZP) ključno za izvajanje in upravljanje posegov v prostor. Glavni cilj projekta 'Analiza možnosti za izvajanje urbanih projektov z uporabo javno zasebnega partnerstva' je na podlagi analize Strategije pametne specializacije (SPS) in analize sprejetih TUS ter primerov dobre prakse definirati sistem odločanja o prednostnih posegih, ki naj se izvajajo z javno zasebnim partnerstvom.   Sistem vključuje predloge mehanizmov povezovanja javnih in zasebnih akterjev ter predloge mehanizmov za zagotavljanje vzdrževanja in zviševanja kriterijev urbanističnega urejanja v Sloveniji. Analitičen sistem bo v prvem delu vključil identifikacijo ter pregled pristojnosti, omejitev in interesov deležnikov na področju JZP. V drugem delu bodo obravnavana orodja nadzora kakovosti urbanističnih ureditev, ki so specifična za projekte JZP. Sintezni del bo povezal kvalitativne in kvantitativne prostorske in okoljske urbanistične parametre z deležniki, ki vplivajo na njihovo udejanjenje, sledeč konceptu potreb in konceptu omejitev (Plut, 2007), na podlagi definiranih ciljev trajnostnega urbanega razvoja po Operativnem programu Kohezijske politike.   Rezultati analize obstoječih relevantnih dokumentov in literature, vprašalnikov in intervjujev bodo izhodišče za nabor urbanih projektov, primernih za JZP. Nabor bo tipološko segmentiran glede na naslednje izbrane vidike: - Možnosti upravljan
Pomen za razvoj znanosti
S prepoznavanjem orodij, ki so primerni za slovenski prostorski in urbanistični kontekst projekt pomembno prispeva k razvoju stroke, ki bo na podlagi projektnih rezultatov lahko dopolnila svoj nabor procesnih orodij.   Pomen za razvoj interdisciplinarnega pristopa Projekt bo omogočil sodelovanje različnih strok, ki delujejo na področju izobraževanja, arhitekture, urbanizma, prostorkskega načrtovanja, prava, upravnih in organizacijskih ved. Raziskovalna ekipa je izrazito interdisciplinarna, tako na področju vsebin kot tudi na področju raziskovalnih in aplikativnih rezultatov, saj vključuje tudi raziskovalce, ki so dejavni na aplikativnem področju, v konkretnem primeru pri prostorskem načrtovanju.   Pomen za razvoj matičnih strok Kot ključen prispevek k razvoju stroke lahko štejemo pričakovan rezultat celostne analize in vrednotenje procesov poseganja v prostor z vidika uveljavljanja varstvenih in razvojnih interesov, ki sledijo trajnostnemu gospodarskemu razvoju, kar v Sloveniji še ni bilo narejeno. V sklopu dela bodo razvite tudi izvirne znanstveno raziskovalne metode preučevanja študije primerov, ki hkrati združujejo znanja temeljnih in dopolnilnih znanj strok, ki se ukvarjajo z trajnostnimi principi načrtovanja in urejanja prostora, strategijami in pametno specializacijo, pravnimi in upravnimi postopki urejanja prostora.   Pomen za razvoj strokovnega izobraževanja Interdisciplinarnost skupine nedvomno prispeva k tistemu temeljnemu pomenu, ki bo vse vključene obogatil z vedenjem znanja iz ostalih vključenih strok, kar bo z elementi diseminacije (koncepti priročnika, baze podatkov, projektne pisarne, diseminacije rezultatov preko skupnih prispevkov) nedvomno velik korak v sodobnih mehanizmih urejanja in upravljanja prostora ter prostorskega načrtovanja. Vsi vključeni s svojimi referencami tako iz znanstvenega kot strokovnega dela dokazujejo sposobnost tovrstne nadgradnje. Strnemo lahko, da bo izdelan koncept za priročnik (ter po zaključenem projektu nadaljevanje v izdelavo priročnika) vsekakor pomemben strokovni in znanstveni doprinos k načrtovanju in urejanju prostora. Pomemben pa bo tudi zato, ker bodo vanj na interdisciplinaren način vključena tudi znanja vseh vpletenih strok (enakovredno; torej trdimo, da je raziskava interdisciplinarno zastavljena), ki jih navajamo v izhodiščih predloga.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt prispeva k razvoju 1. družbene infrastrukture, 2. razvoju gospodarskih panog 3. ohranjanju in varovanju kulturne dediščine. k1.) Zaradi razdrobljene upravne strukture Slovenije (212 občin) so predvsem manjše lokalne skupnosti v veliki meri tudi pri razvoju družbene infrastrukture omejene s sredstvi, ki jih v ta namen ali zagotavlja država ali tržna pobuda, ki pa tudi v razvoju družbene infrastrukture v prvi vrsti vidi ekonomski interes. Zaradi slabo uveljavljenega principa javno-zasebnega partnerstva, nejasne vloge in strokovne in kadrovske podhranjenosti javnih služb za zagotavljanje javnega interesa zagotavljanje družbene infrastrukture prepogosto ne dosega željenih standardov družbene infrastrukture. To hkrati s strani javnosti povečuje nezaupanje v model javno-zasebnega partnerstva, s čimer izgublja tudi zasebna pobuda. Projekt k razreševanju problematike na področju družbene infrastrukture prispeva z analizo tipologije projektov, ki so (ne)primerni za udejanjanje po principu javno-zasebnega partnerstva in orodij, ki so lokalnim skupnostim oz. nosilcem zagotavljanja družbene infrastrukture na voljo, da skozi javno-zasebna partnerstva uveljavijo javni interes in dosežejo željene standarde družbene infrastrukture. k2.) Razvoj posameznih gospodarskih panog je v določenih okoljih eksistencialnega pomena za preživetje in napredek lokalne skupnosti oz. naselij, a do njega ne pride zaradi odsotnosti zagonskih sredstev (npr. razvoj turizma, razvoj ustvarjalnih industrij na podlagi lokalnih naravnih virov kot je les ipd.). Z združitvijo zasebnih in javnih sredstev lažje pride do prebojev, ki vzpostavijo take dejavnosti in omogočijo njihov razvoj. V takih primerih je uspešno vodenje javno-zasebnih partnerstev ključnega pomena. Prispevek projekta je v razvoju lokalno in tematsko prilagojenih orodij, ki so za razvoj gospodarskih panog uporabna v slovenskem prostoru glede na na pravno-formalne in družbeno-prostorske omejitve. k3.) Ohranjanje in varovanje kulturne dediščine je zgodovinskih delih slovenskih urbanih okolij finančno in pravno zahtevna naloga. Omejena finančna sredstva posameznih (javnih ali zasebnih) investitorjev pogosto ne zadoščajo za kvalitetno in celovito prenovo, zato so prenove delne in ne zadovoljijo željenih standardov, ali pa zaradi prezahtevnosti do njih sploh ne pride, kar pospešuje propadanje kulturne dediščine. Varovanje kulturne dediščine, ki je na deklarativni ravni v Sloveniji dobro uveljavljen koncept, je potrebno institucionalno podpreti z novimi načini izvajanja oz. udejanjanja v praksi. Javno-zasebna partnerstva predstavljajo priložnost v finančnem pogledu s kombiniranjem javnih in zasebnih sredstev. Praksa pa kaže, da do njih ne pride zelo pogosto zaradi pravne zapletenosti izvajanja takih prenov (lastniška razmerja, pristojnosti akterjev itd.).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno