Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj procesa in postopkov priprave integralnega pomorskega prostorskega načrtovanja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   

Koda Veda Področje
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
prostorsko načrtovanje, morje, priobalni pas, prostorski podatki, Severni Jadran
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31158  Blaž Barborič  Geodezija  Raziskovalec  2016 - 2018  194 
2.  21873  dr. Igor Bizjak  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2018  187 
3.  19273  Boštjan Cotič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  168 
4.  20692  dr. Barbara Goličnik Marušić  Urbanizem  Vodja  2016 - 2018  240 
5.  09803  mag. Andrej Gulič  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2018  491 
6.  20553  mag. Igor Karničnik  Geodezija  Raziskovalec  2016 - 2018  126 
7.  31166  Primož Kete  Geodezija  Raziskovalec  2016 - 2018  323 
8.  31169  Blaž Kovačič  Geodezija  Raziskovalec  2016 - 2018  84 
9.  29241  Barbara Mušič  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  118 
10.  05892  dr. Dalibor Radovan  Geodezija  Raziskovalec  2016 - 2018  543 
11.  21511  mag. Biba Tominc  Urbanizem  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  140 
12.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2018  491 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0246  Geodetski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051649000  1.890 
2.  0505  Urbanistični inštitut Republike Slovenije  Ljubljana  5051703000  2.778 
Povzetek
Republika Slovenija v svoj zakonodajni in prostorsko načrtovalski okvir še ni vključila procesa pomorskega prostorskega načrtovanja. V državi še ni bil izdelan pomorski prostorski načrt, ki bi vzpostavil pogoje za dolgoročni in sektorsko usklajen razvoj nacionalnega morskega akvatorija ter njegovega ožjega in širšega priobalnega zaledja. Poleg tega v državi na tem področju še ni ustreznega nabora znanj in izkušenj. Pomorsko prostorsko načrtovanje je tudi na evropski ravni sorazmerno nov pojem in praksa, ki je nastal kot posledica okoljskih sprememb in gospodarsko intenzivnih dejavnosti v priobalnem pasu. Pri pripravi prostorskih dokumentov občin slovenske Istre (Izola, Koper in Piran) in države, kot tudi pri pripravi različnih strokovnih in razvojnih dokumentov na ravni Obalno-kraške regije, večdimenzionalni prostor nacionalnega morskega akvatorija dejansko ni bil upoštevan. Obenem je pričakovati, da se bodo v prostorsko omejenem nacionalnem morskem akvatoriju in njegovem priobalnem pasu v bližnji in in bolj oddaljeni prihodnosti vedno bolj prepletale različne gospodarske dejavnosti. Vplivi součinkovanja različnih gospodarskih sektorjev se bodo izražali tudi v povečanem obsegu pojavov medsebojnih konfliktov, kot tudi konfliktov do bogatega naravnega in kulturnega okolja akvatorija in njegovega zaledja. Potrebo po spodbujanju trajnostnega prostorskega razvoja na tem prostoru krepi Direktiva 2014/89/EU o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje, po kateri mora država članica, ki ima morje, vzpostaviti postopek pomorskega prostorskega načrtovanja ter pripraviti in sprejeti pomorski prostorski načrt ter izvajati Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij Sredozemlja. V tem kontekstu je zelo pomembno podrobno poznavanje sedanjih in pričakovanih konfliktnih interesov in situacij, prekrivanj dejanskih rab prostora (urbane, kmetijske, vodne) in režimov, ter vodno gospodarskih in ekoloških vidikov, kot npr. dvig morske gladine, vdiranje morske slane vode v vodotoke, spreminjanje habitatov, biotopov. Za uspešno obvladovanje konfliktnih razmerij je potrebno poglobljeno spoznati in upoštevati nacionalni, čezmejni, evropski in globalni razvojni kontekst, prevladujoče razvojne vzorce in prakse, moč in vlogo različnih deležnikov, zakonodajni okvir ter cilje in usmeritve razvojnih in prostorskih dokumentov. Za oblikovanje predloga procesa pomorskega prostorskega načrtovanja ter za oblikovanje postopka, vsebine in oblike pomorskega prostorskega načrta ter načina spremljanja njegovega izvajanja je potreben multidisciplinaren in medinstitucionalen pristop, ki po eni strani črpa znanje in izkušnje iz primerov uspešne prakse iz tujine, po drugi strani pa se naslanja na bogato znanje in izkušnje članov projektne skupine, pridobljene v slovenskem prostoru. Predlagana projektna skupina se lahko uspešno sooči s problemom naraščajočega tekmovanja za omejene naravne, okoljske, kulturne in prostorske vire (npr. izkoriščanje obnovljivih virov energije, ribogojstvo in školjčišča, solinarstvo, ribištvo, turizem, transport, naravna in kulturna dediščina). Projektna skupina je sposobna ponuditi uspešne in učinkovite sistemske in procesne rešitve na področju pomorskega prostorskega načrtovanja, s katerimi bo možno zmanjševati konflikte med sektorji, povečevati sinergijo med različnimi deležniki in nosilci dejavnosti, izboljšati koordinacijo med upravljavci pomorskega prostora, povečati čezmejno razvojno in varstveno delovanje, ter spodbujati naložbe v trajnostni in uravnotežen razvoj nacionalnega morskega akvatorija in njegovega vplivnega območja. S tem namenom projektna skupina predlaga udejanjanje štirih temeljnih ciljev: 1. Izdelavo metodologije procesa in postopkov pomorskega prostorskega načrtovanja, ki bo upoštevala nacionalni morski akvatorij z njegovim kontinentalnim zaledjem kot neločljivo več-funkcionalno krajino. 2. Oblikovanje procesa pomorskega prostorskega načrtovanja tako, da bo odražal celostni in participativni pr
Pomen za razvoj znanosti
Največji pomen za razvoj znanosti s področja prostorskih strok ima uveljavljanje in razvijanje znanstvenih metod in orodij za: · podporo učinkovitim procesom in postopkom izvajanja prostorske politike z namenom doseganja kakovostnih bivalnih okolij in naravne ter kulturne krajine, · izboljšanje razumevanja procesov urbanizacije in prostorskega razvoja, · snovanje ali podkrepitev izhodišč za uveljavljanje in oblikovanje sodobnih politik prostorskega razvoja, varovanja, urejanja in upravljanja s prostorom na različnih ravneh, od mednarodne do lokalne, · kartografsko prikazovanje in geovizualizacijo, pri katerih so topografija, batimetrija in tematski pojavi na Zemlji obravnavani v različnih vertikanih ravneh morskega akvatorija in v povezavi s kopnim, · prikaz stanja prostora, ki je bil do sedaj generični termin za prostorsko opredelitev topografskih karakteristik, prirejenih za prostorsko načrtovanje na kopnem, sedaj pa ga je potrebno prilagoditi še specifiki morskega okolja, ki je v veliki meri odvisno od batimetrije morskega dna. Za razvoj stroke je bistvenega pomena integralni pristop k pomorskemu prostorskemu načrtovanju, ki upošteva dinamično naravo in vertikalno razvitost morskega (eko)sistema in združevanje prostorskega in okoljskega vidika ter s tem pomeni doprinos k racionalizaciji in časovni optimizaciji postopkov. Znanja in izkušnje, ki se lahko pridobijo pri sočasni postopkovni pripravi prostorskega načrta in drugih dokumentov (npr. presoj vplivov) se lahko uporabi kot eno od osnov za pripravo predlogov za spreminjanje veljavne zakonodaje na področju načrtovanja (pomorskega) prostora in varstva okolja. Poleg tega lahko ponudi tudi določena izhodišča za bolj učinkovito povezovanje prvin razvojnega načrtovanja. S stališča strokovnih podatkovnih podlag je za razvoj stroke pomembno dejstvo, da je bilo morje do sedaj podrobno obravnavno le v okviru pomorske hidrografije (skladno s standardi IHO – Mednarodne hidrografske organizacije) in zato namenjeno varnosti plovbe, medtem ko nova evropska zakonodaja začenja postavljati v ospredje celostno gospodarjenje z akvatorijem in zato kot prakso uveljavlja principe priobalnega GIS in priobalne kartografije.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvedba procesa procesa pomorskega prostorskega načrtovanja s pripravo in izvajanjem pomorskega prostorskega načrta bo vplivala na (1) izboljšanje koordinacije in poenostavitev sprejemanja poslovnih odločitev, (2) povečano pravno varnost za vse gospodarske in ostale udeležence v okviru nacionalnega morskega akvatorija in njemu pripadajočega kopenskega zaledja, (3) izboljšano čezmejno sodelovanje in (4) povečano skladnost z ostalimi sistemi načrtovanja in upravljanja. Ti dejavniki bodo pozitivno vplivali na: (1) zmanjševanje entropije in konfliktnih situacij med gospodarskimi družbami iz različnih gospodarskih sektorjev, (2) zmanjševanje transakcijskih stroškov za pomorske dejavnosti, (3) izboljšanje nacionalnega, regionalnega in lokalnega poslovnega okolja, (4) večjo privlačnost nacionalnega morskega akvatorija in njegovega priobalnega kopenskega pasu za neposredne tuje investicije. Za nacionalno gospodarstvo Slovenije je projekt pomemben s stališča medresorskega pristopa, ker se bodo na relativno majhnem akvatoriju slovenskega morja srečevale različne rabe prostora na gospodarsko zelo pomembnem delu državnega teritorija, kjer se srečujejo Luka Koper, prometno omrežje na kopnem, gosta poselitev, ki gravitira k obalni črti, občutljiv ekosistem v vseh vertikalnih ravneh morja, turistična območja, ribolovne cone in pomorski promet, kulturna dediščina in druge gospodarske ter družbene dejavnosti. Za usklajen in uravnotežen razvoj je zato ta projekt nujen, saj bo vzpostavil dialog med uporabniki morja in omogočil utemeljitev gospodarskih interesov Slovenije na morju v dialogu s sosednjimi in tretjimi državami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno