Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Analiza stanja na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji - evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.12.01  Družboslovje  Arhitektura in oblikovanje  Arhitektura 

Koda Veda Področje
T240  Tehnološke vede  Arhitektura, oblikovanje notranjosti 
Ključne besede
vrtci, šole, arhitektura, oblikovanje, kakovost, trajnostnost, prenova, šolski prostor
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19406  dr. Matej Blenkuš  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2016 - 2019  174 
2.  11606  dr. Majda Cencič  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2016 - 2019  472 
3.  13183  dr. Alenka Fikfak  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2019  633 
4.  32005  Mojca Gregorski  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2016 - 2019  107 
5.  32010  Miha Konjar  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2019  69 
6.  35806  dr. Tina Štemberger  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2016 - 2019  203 
7.  11310  dr. Martina Zbašnik-Senegačnik  Arhitektura in oblikovanje  Vodja projekta/programa  2016 - 2019  514 
8.  32436  Mitja Zorc  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2016 - 2019  217 
9.  12101  dr. Tadeja Zupančič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2016 - 2019  441 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0791  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo  Ljubljana  1626949  8.100 
2.  2158  Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta  Koper  1810014003  16.006 
Povzetek
Raziskovalni projekt obravnava celovito in interdisciplinarno presojo kakovosti javnih vrtcev in šol v Sloveniji, na podlagi katere bodo z interdisciplinarnega vidika izdelane smernice za kakovostno zasnovo stavb in prostorov za vzgojo in izobraževanje otrok. Fond stavb za vzgojo in izobraževanje je obsežen, saj predstavlja večji del javnega stavbnega fonda v Sloveniji. Grajeni prostor v sodobnem pristopu k vzgoji velja kot pomembno učno okolje in je kot tak prepoznan kot tretji vzgojitelj. Iz tega sledi, da je lahko zelo pomemben faktor v procesu vzgoje in izobraževanja, zato načrtovanje in oblikovanje vrtcev in šol spada med najpomembnejše in najodgovornejše naloge arhitekturne stroke. Tradicionalni prostor za varstvo in skupinsko učenje je v zadnjem času pridobil nove, inovativne funkcije v pedagoških pristopih, ki temeljijo na obravnavanju otrok kot individualnih osebnostih z lastnim ustvarjalnim potencialom. Nove funkcije sodobnega prostora, namenjenega vzgoji in izobraževanju otrok, pa zahtevajo tudi ukrepe in smernice za njegovo načrtovanje in oblikovanje. Prostorski normativi terjajo čedalje večje površine, pojavljajo se zahteve po fleksibilnih in raznovrstno zasnovanih prostorih. Pojavljajo se tudi druge (velikokrat tudi zakonsko pogojene) zahteve kot je večanje energijske učinkovitosti stavb, izboljševanje protipotresne, požarne in splošne varnosti, dostopnosti za gibalno ovirane itd. Te zahteve narekujejo množico posegov v obstoječ stavbni fond (npr. energijske prenove, prilagoditve velikosti prostorov, prezidave,...). Posegi so večinoma parcialni, usmerjeni v izboljšanje oz. spreminjanje na le enem področju, zato imajo pogosto številne negativne posledice na drugih področjih. Raziskovalni projekt se bo osredotočil na javne šole in vrtce, ki jih je v Sloveniji daleč največ. Redke zasebne tovrstne ustanove imajo največkrat zelo usmerjene vsebine, čemur se običajno prilagaja tudi stavba. Osrednje raziskovalne vsebine se bodo usmerile na preučevanje obstoječih stavb, torej prostorov vrtcev in osnovnih šol, z vidika trajnostne arhitekturne zasnove, ki vključuje prostorsko zasnovo (fleksibilnost, prilagodljivost, pestrost...) in umestitev objektov v prostor/krajino, likovno kompozicijske značilnosti prostora za vzgojo in učenje, uporabo materialov, izbor sistemov za zagotavljanje bivalnega ugodja (osvetlitev, ogrevanje, prezračevanje, senčenje...), povezovanje zunanjih in notranjih prostorov, povezovanje šole s širšim socialnim okolje naselja itd. Fizični ali grajeni prostor vrtca in šole vpliva na proces učenja, na odnose in kulturo, na učne rezultate, na povezovanje ali partnerstvo ipd., zato bo v okviru raziskovalnega projekta proučevan tudi s pedagoškega vidika: kot inkluzivni učni prostor, ki je prilagojen potrebam različnih uporabnikov, ki imajo pogosto tudi drugačne potrebe; kot interaktivni prostor, ki naj omogoča interakcijo s predmeti, različnimi gradivi, vrstniki, odraslimi ipd.; spodbuja ustvarjalnost in inovativnost, tudi z vključevanjem posebej oblikovanih predmetov, ki navdihujejo, omogoča zdravo delovno okolje in ki delujejo za in ne proti učencem in zaposlenim itd. Pri raziskovalnem projektu bodo uporabljene različne metode dela. Poleg teoretičnega dela analiz arhitekture obravnavanih stavb, v katerem se bodo prepletale induktivna, deduktivna in primerjalna metoda, bo izdelana analiza sodobne teorije o šolskem učnem prostoru kot empirična neeksperimentalna raziskava, ki bo vključevala triangulacijo virov podatkov, saj bo v raziskavo vključen vzorec otrok, vzgojiteljev in ravnateljev. Delo pri raziskovalnem projektu bo potekalo ločeno za stavbe vrtcev in šol, torej kot dve vzporedni raziskavi z enakimi metodami. V okviru raziskovalnega projekta bodo na podlagi izbranih meril evidentirani kakovostni objekti vrtcev in šol iz obstoječega stavbnega fonda tovrstnih javnih ustanov v Sloveniji. Oblikovane bodo smernice za razpoznavanje, vrednotenje in načrtovanje novogradenj in prenov. Raziskovalno delo bo razd
Pomen za razvoj znanosti
Kot ključen prispevek k razvoju stroke lahko štejemo pričakovan rezultat celostne analize in vrednotenja arhitekturne tipologije slovenskih javnih vrtcev in šol, kar v Sloveniji še ni bilo narejeno in predstavlja vzorčen primer evidentiranja tudi za druge oblike javnih institucij (srednje šole, visokošolske zavode, javne knjižnice, ipd.). V sklopu dela bodo razvite tudi izvirne znanstveno raziskovalne metode preučevanja študije primerov, ki hkrati združujejo znanja temeljnih in dopolnilnih znanj strok, ki se ukvarjajo z vrtci in šolami.   Arhitektura bo z raziskovalnim projektom pridobila celovit vpogled v stanje na področju kakovostne arhitekture javnih vrtcev in šole ter vsebinska izhodišča za bodoče delo na tem področju. Gre za prvovrstno strokovno gradivo, ki ga stroka pogreše ne le na področju omenjene tipologije, ampak dejansko na vseh segmentih gradnje stavb družbenega pomena.   Pedagogika bo s projektom pridobila nabor praks, kako je možno dane prostorske značilnosti vrtcev in šol v največji možni meri izkoriščati za izvajanje kakovostnejše vzgoje in izobraževanja ter kako je mogoče manj primerne prostore s prilagoditvami in predelavami pedagoško izboljšati.   Pomen za razvoj strokovnega izobraževanja   Z dodatno vključitvijo študentov v raziskovalno delo pa se bodo nova strokovna spoznanja neposredno prenašala na nove generacije arhitektov. Študijski proces, v okviru svojih rednih vsebin pri predmetih Projektiranje 2 – 5, vključuje pridobivanje znanj na področju načrtovanja različnih tipov stavb. Med njimi vrtci in šole zavzemajo posebno mesto, da so tako v kakovostnem kot tudi količinskem smislu pomemben del osnovni nalog arhitekturne stroke. Sistem analize študija različnih kakovostnih primerov javnih vrtcev in šol, ki se ga bodo v okviru raziskovalnega dela udeležili študenti, je odlično dopolnilo k siceršnjim študijskim vsebinam.   Strnemo lahko, da bo izdelani priročnik vsekakor pomemben strokovni in znanstveni doprinos k arhitekturi in pedagogiki. Pomemben pa bo tudi zato, ker bodo vanj na interdisciplinaren način vključena tudi znanja drug strok, ki jih navajamo v izhodiščih predloga. Specifično arhitekturno znanje o značilnih tipologijah, kamor vrtci in šole vsekakor sodijo, je za arhitekturo izjemno pomembno, a se v zadnjih desetletjih sistematično zanemarja, saj družba k gradnji vzgojno izobraževalne infrastrukture na pristopa več celostno in široko.   V času, ko večina zgrajenega stavbnega fonda kliče po bolj ali manj zahtevni obnovi, ko se pedagogika srečuje s sodobnejšimi prostorskimi koncepti vzgoje in poučevanja, je pred stroko velik izziv, kako omenjene posodobitve izvajati skladno s prepoznanimi kvalitetami preteklosti. Na podlagi znanj pridobljenih s predlagano raziskavo, bo bodoče delo na prenovi in novogradnjah bistveno bolj koherentno, dolgoročno usmerjeno in z vidika arhitekture tudi bolj kakovostno.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen za visokošolska zavoda – partnerja Z uspešno izvedeno raziskavo se bosta oba partnerska visokošolska zavoda močno usidrala na področju raziskovanja arhitekturnih tipologij in pedagoških značilnosti fizičnega prostora vrtcev in šol v slovenskem, vsekakor pa tudi v mednarodnem prostoru preko predavanj in predstavitev ugotovljenih znanj na mednarodnih konferencah in simpozijih, ki se jih raziskovalci sicer redno udeležujejo. V obdobju kritičnega odnosa do dobe modernizma, obdobja ko je nastala večin funkcionalno specializiranega stavbnega fonda družbenega pomena – sem sodijo tudi javni vrtci in šole, v evropskih in svetovnih krogih poteka živahna debata na kakšen način s to polpreteklo – včasih tehnično problematično dediščino - sploh ravnati. Prakse so, podobno kot pri nas, izrazito odklonile kakor tudi razumevajoče in skrbne. Pomembno se je zavedati, da kritične časovne distance do teh objektov današnja doba še nima, aktivno pa že posega v njihovo usodo. Obstaja velika verjetnost, da bodo kakovostni primeri arhitekture javnih vrtcev in šol, ob primernem vzdrževanju in poudarjanju njihovih kvalitet, v obdobju od leta 2050 naprej predstavljali enega ključnih nosilcev narodne stavbne identitete. Vloga obeh partnerskih visokošolskih zavodov v procesu pravočasne valorizacije, popularizacije in podajanja usmeritev za bodoča ravnanja je za oba partnerja velika odgovornost, zavezanost kakor tudi temeljno poslanstvo njunega delovanja v družbi. Pomen za kulturni razvoj Nacionalno, regionalno in pokrajinsko kulturo sestavlja materialno in nematerialno izročilo, ki se na mlajše generacije prenaša preko vzgoje in izobraževanje. Za narodno samobitnost je ključno, da prenos kulturnih izročil iz generacije v generacijo ni prekinjen, ampak se – ravno nasprotno – z vsako naslednjo generacijo bogati, plemeniti in akumulira. Vloga vrtcev in šol, prostorov v katere je lahko ob smotrni zasnovi in vzdrževanju kulturno izročilo že implicitno vgrajeno, v tem procesu ne sme biti zanemarjena. Kot primer pa lahko vzamemo tudi značilno skrb, ki jo vodilne evropske in ameriške univerze posvečajo kakovosti arhitekture stavb v katerih izvajajo svoje delo. Skozi slogovno obliko stavb, izjemno ambicioznostjo zasnov, internacionalnostjo in drugimi arhitekturnimi prvinami posredno in neverbalno odražajo temeljne vrednote svojih konceptov izobraževanja. Na podoben način Slovenija, kot entiteta, skozi skrb za arhitekturno in pedagoško kakovostno okolje vzgoje in izobraževanja, sporoča svoj odnos do te temeljne naloge družbe. Predlagana raziskava, s svojim preglednim, celovitim in v bodočnost usmerjenim preučevanjem, nudi nujno strokovno podlago za kulturni razvoj vzgoje in izobraževanja kakor tudi kulture na sploh. Pomen za varovanje naravne in kulturne dediščine (tekst se nadaljuje…) Nadaljevanje teksta je v prilogi 3. Sistem javlja preveliko število znakov, čeprav je v razpisu dovoljenih 12.000.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, 2018, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno