Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvijanje zgodnje in akademske pismenosti v družini, vrtcu in šoli

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S260  Družboslovje  Psihologija 

Koda Veda Področje
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
zgodnja pismenost, akademska pismenost, vrtec, šola, stališča učiteljev, intervencijski program, akcijska raziskava
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20922  dr. Urška Fekonja  Psihologija  Raziskovalec  2016 - 2018  310 
2.  38371  dr. Kaja Hacin Beyazoglu  Psihologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  63 
3.  07606  dr. Ljubica Marjanovič-Umek  Psihologija  Vodja  2016 - 2018  1.309 
4.  06835  dr. Sonja Pečjak  Psihologija  Raziskovalec  2016 - 2018  849 
5.  31278  dr. Tina Pirc  Družboslovje  Raziskovalec  2016 - 2018  125 
6.  12453  dr. Igor Saksida  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2018  1.672 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.936 
2.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  30.894 
Povzetek
Razvijanje bralne pismenosti je proces, ki se začne v zgodnjih razvojnih obdobjih z razvojem govora, predbralnih in predpisalnih zmožnosti, ki so osnovo za razvoj akademske pismenosti in rabe le-te v kontekstu izobraževanja. Spodbujanje razvoja bralnih in pisnih kompetenc učenca v osnovni šoli pa je eden od temeljnih splošnih ciljev obveznega izobraževanja. Upoštevajoč torej kontinuum pismenosti, je pomembno prepoznati in oblikovati različne pristope in strategije za  spodbujanja spoznavnih procesov otrok v različnih razvojnih obdobjih in spodbujanje tako njihove zgodnje kot akademske pismenosti. Predlagani raziskovalni projekt bo vključeval tri vsebinsko povezane študije, ki se bodo osredotočale na spodbujanje govorne kompetentnosti in bralne pismenosti treh različnih starostnih skupin otrok in mladostnikov, in sicer otrok v zgodnjem otroštvu, ki obiskujejo vrtec zadnje leto pred vstopom v šolo ter otrok in mladostnikov, ki obiskujejo 4. in 8. razred osnovne šole. Prva študija bo temeljila na znanstvenih spoznanjih o vlogi sociokulturnih dejavnikov (npr. simbolno bogato okolje, spodbujanje dejavnosti, kot so skupno branje, vključevanje v simbolno igro, pogovarjanje) v  razvoju govora in zgodnjih bralnih in pisnih zmožnosti, ki so dokazano varovalni dejavniki v procesu razvijanja pismenosti. Namen prve študije bo oblikovanje programa, s katerim bodo vzgojiteljice v oddelku vrtca spodbujale razvoj govora in zgodnje bralne in pisne zmožnosti  otrok v zadnjem letu pred vstopom v šolo. Oblikovani program bo imel razdelano teoretsko ozadje in bo vključeval primere, kako in v katerih situacijah spodbujati razvoj miselnih in spominskih strategij, pripovedovanja, metajezikovnega zavedanja, rabe govora v različnih funkcijah, grafomotoričnih zmožnosti otrok v območju bližnjega razvoja, in sicer v času izvajanja dejavnostih na različnih področjih kurikula za vrtce ter nenačrtovanih dejavnosti, kot so npr. rutinske dejavnosti, prosta igra, skupno branje in delo s knjigami. Cilj oblikovanja in spremljanja programa za vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic je doseganje razvojno višje ravni govorne kompetentnosti in zgodnje pismenosti otrok, tako kratkoročno (po zaključku sistematičnega dela vzgojiteljic) kot tudi dolgoročno (eno leto po zaključku izvajanja programa v 1. razredu osnovne šole) in izdelava modela spodbujanja zgodnje pismenosti, ki ga bodo lahko uporabljale strokovne delavke v vrtcih.       Namen druge študije je oblikovanje in preverjanje učinkovitosti programa razvijanja bralnih in pisnih zmožnosti učencev 4. razreda osnovne šole s pomočjo strategije označevanja in povzemanja. Oblikovali bomo program urjenja učencev za delo z informativnimi besedili s pomočjo strategij označevanja in povzemanja ter usposobili učitelje za izvajanje programa v razredu. Med izvajanjem in po koncu izvajanja programa bomo ocenili učinkovitost izvedenega programa ter izdelali model razvijanja teh strategij za boljše bralno razumevanje učencev, ki vpliva na boljše razumevanje učne snovi in posledično tudi na njihovo učno uspešnost.   Namen tretje študije je povezati in uskladiti dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti učencev 8. razreda osnovne šole. V ta namen bomo oblikovali program ter izobrazili učitelje za uporabo sodobnejših pristopov k razvijanju pismenosti učencev. Učitelji bodo uporabili oblikovane pristope v pedagoški praksi, evalvacija dosežkov raziskave pa bo potekala med izvajanjem programa in po zaključku izvajanja programa, in sicer predvsem preko analize spremembe stališč in ravnanja učiteljev v povezavi z razvijanjem bralne pismenosti učencev.   Na podlagi ugotovitev vseh treh študij bomo oblikovali model, ki bo podkrepljen z znanstvenimi dokazi in bo celovito obravnaval različne dejavnike in strategije spodbujanja zgodnje in akademske bralne pismenosti. Pričakujemo, da bomo z oblikovanjem programov za spodbujanje bralne pismenosti v vrtcu in osnovni šoli na eni strani opremili vzgojiteljice ter učiteljice z novimi znan
Pomen za razvoj znanosti
Izsledki projekta bodo imeli velik pomen tako za razvoj znanosti kot tudi stroke, saj načrtujemo preučevanje problematike, ki je v slovenskem (ter tudi mednarodnem) znanstvenem in strokovnem prostoru zelo aktualna, hkrati pa gre za problematiko, ki je v širšem družbenem prostoru prepoznana kot pomembna predvsem zaradi dolgoročnih vplivov nižje ali višje ravni pismenosti otrok/mladostnikov na njihovo znanje, izobraževalno in poklicno pot ter socialno vključenost.   Pomen za razvoj znanosti je predvsem v tem, da bomo programe za spodbujanje bralne pismenosti zasnovali na podlagi sodobnih teoretskih izhodišč ter empiričnih ugotovitev o tem, kateri dejavniki ter strategije poučevanja so pomembni za spodbujanje bralne pismenosti različno starih otrok in mladostnikov. Na podlagi ugotovitev bomo lahko oblikovali modele, ki bodo ustrezno podkrepljeni z znanstvenimi dokazi in bodo celovito obravnavali različne dejavnike ter strategije spodbujanja zgodnje in akademske bralne pismenosti. Predvsem z ugotavljanjem tudi dolgoročnih učinkov naših programov bomo prispevali k dosedanjim znanstvenim spoznanjem o pomenu spodbujanja bralne pismenosti v vrtcu in šoli ter iskanju novih rešitev oziroma pristopov.   Velik pomen za razvoj stroke bodo predstavljali oblikovani modeli, ki bodo celostno obravnavali tako vlogo vzgojitelja/učitelja kot tudi otrok/učencev in staršev v procesu spodbujanja pismenosti na različnih ravneh vzgoje in izobraževanja. Dobljeni rezultati nam bodo omogočili oblikovati zaključke o tem, na kakšne načine lahko strokovni delavec v vrtcu in šoli na učinkovit način spodbuja bralno pismenost otrok in učencev ter kako lahko tudi dolgoročno spreminjamo prepričanja in z njimi povezana ravnanja strokovnih delavcev v povezavi z razumevanjem konceptov pismenosti in pomenom spodbujanja bralne pismenosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Bralna pismenost predstavljata eno temeljnih kompetenc posameznika, ki mu na eni strani omogoča uspešno izobraževanje na drugi strani pa uspešno poklicno pot in vključevanje na trg dela. Oblikovanje programov in pristopov, ki omogočajo posameznikom doseganje najvišjih ravni pismenosti in razvijanje pismenosti kot vseživljenjske kompetentnosti lahko dolgoročno prispevajo k bolj pismeni družbi ter bolj učinkovitemu gospodarstvu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno