Projekti / Programi
Učinkovitost upravljanja znanstveno-raziskovalnega sistema
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.04.02 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Javne službe |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S274 |
Družboslovje |
Raziskovalna metodologija v znanosti |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Znanstveno-raziskovalni sistem
Raziskave
Inovacije
Vrednotenje učinkov raziskav
Nacionalne raziskovalne agencije
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19760 |
dr. Simon Čadež |
Ekonomija |
Vodja |
2016 - 2018 |
454 |
| 2. |
19293 |
dr. Maja Klun |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
865 |
| 3. |
15690 |
dr. Barbara Murovec |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
371 |
| 4. |
30838 |
dr. Marko Ropret |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
83 |
| 5. |
38583 |
Maja Urh |
|
Tehnični sodelavec |
2017 - 2018 |
0 |
| 6. |
15203 |
dr. Barbara Vodopivec |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2017 - 2018 |
210 |
Organizacije (3)
Povzetek
Pomen inovativnosti za ekonomsko in družbeno blagostanje je v ospredju večine strateških dokumentov na ravni EU. Tako npr. Strategija razvoja Evropske Unije EVROPA 2020 (Evropska komisija, 2010) v ospredje postavlja tri elemente, med katerimi je tudi 'razvoj gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah'. Naraščajoč pomen znanja v sodobnih na znanju temelječih ekonomijah (Marrano et al, 2009) je sprožil izrazit trend povečevanja ustvarjanja znanja in raziskovalne produktivnosti (Colyvas et al, 2002), ki ga poznamo tudi pod paradigmo »objavljaj ali izgini (publish or perish)« (Gendron, 2008; Long et al, 2009). V EU in ZDA je več kot 90% novih znanstvenih odkritij posredovano širši javnosti v obliki znanstvenih objav (Cohen et al, 2002).
V na znanju temelječih ekonomijah osrednji del nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov predstavljajo nacionalne raziskovalne agencije, ki upravljajo te sisteme (Abramo et al, 2008; Bonaccorsi et al, 2006; Geuna and Martin, 2003). Nekateri najbolj tipične nacionalne agencije so »Research Assessment Exercise« v Veliki Britaniji, »Research Excellence Framework« v Avstraliji in »Performance-based Research Fund« v Novi Zelandiji. Te periodično vrednotijo raziskovalno uspešnost posameznih raziskovalnih inštitucij znotraj države ter na podlagi njihove uspešnosti tudi alocirajo nacionalna raziskovalna sredstva po inštitucijah (univerzah, raziskovalnih inštitutih in drugih raziskovalnih organizacijah) (Abramo in D'Angelo, 2009).
Vzporedno z naraščajočimi institucionalni pritiski za ustvarjanje novega znanja se povečuje tudi kvantificiranost merjenja raziskovalne produktivnosti (Van Raan, 2005; Cadez, 2013). Ključni problem pri merjenju ustvarjanja znanja je objektivnost presoje količine kot kakovosti ustvarjenega znanja. Nacionalne agencije uporabljajo dve glavni skupini metod: bibliometrične in recenzijske (Cadez, 2013). V literaturi pogosto najdemo argumente, da so bibliometrične metode bolj objektivno in univerzalno sredstvo presoje raziskovalnega dela, saj so objave in citati merljive in mednarodno primerljive kategorije (Abramo & D’Angelo, 2009; Deng & Lin, 2012; Juznic et al, 2010). A dejstvo je, da večina nacionalnih sistemov temelji na kombinaciji obeh metod (Abramo in D'Angelo, 2009, Cadez, 2013; Južnic et al, 2010).
V zadnjem času pa je moč zaznati težnje, da bi se učinki raziskovalnega dela morali presojati širše kot zgolj z objavami in citati (Cadez et al, 2016; Gendron, 2008). Pomemben korak v to smer dela Velika Britanija, kjer njena agencija po novem ne bo vrednotila več le objav, ampak bodo raziskovalne inštitucije in posamezni raziskovalci morali demonstrirati tudi širše družbene »učinke« svojega raziskovalnega dela (REF, 2014). Ker način merjenja teh »učinkov« še ni izdelan, to povzroča precej nelagodja in negotovosti v raziskovalnih inštitucijah in pri posameznih raziskovalcih (Reidpath and Allotey, 2010).
V Sloveniji vlogo nacionalnega organa za upravljanje raziskovalnega in inovacijskega sistema opravlja Agencija za Raziskovalno dejavnost (v nadaljevanju ARRS). ARRS je v preteklosti vzpostavila verjetno najbolj kvantitativen in transparenten sistem vrednotenja raziskovalne uspešnosti v globalnem merilu, ki predstavlja pomembno podlago za razdeljevanje programskih in projektnih raziskovalnih sredstev, saj njihova delitev temelji pretežno na pretekli uspešnosti raziskovalcev in inštitucij, kot jo vrednoti ARRS. Sistem vrednotenja je zelo sofisticiran. ARRS vrednoti raziskovalni output vsakega raziskovalca, skupine raziskovalcev, oddelka ali raziskovalne inštitucije na dve decimalki natančno, kar mnogim daje zmoten občutek, da gre za objektivno presojo kakovosti in količine raziskovalnega dela (Cadez et al, 2016). Sistem je tudi izjemno transparenten, saj ima do teh informacij dostop prav vsak, ki ima dostop do spleta.
Kljub veliki sofisticiranosti in transparentnosti sistema vrednotenja ustvarjenega znanja, na podlagi katerega ARRS deli raziskovalna sredstv
Pomen za razvoj znanosti
Cilj projekta je izdelati novo metodologijo za vrednotenje znanstveno raziskovalnega dela in njegovih učinkov. Obstoječi modeli in sistemi vrednotenja znanstveno raziskovalnega dela, ki vplivajo na kariere mnogih izjemnih posameznikov, spodbujajo tudi inflacijo objav, od katerih mnoge ne prispevajo k inovacijam, reševanju problemov sodobnega časa in razumevanju pojavov, ki nas obkrožajo. Mnogi opozarjajo, da je v znanstveni sferi merilo znanstvenega dela (članki) postalo bolj pomembno od namena znanstvenega dela (ustvarjati znanje in inovacije).
Predlagane izboljšave modela vrednotenja znanstveno raziskovalnega dela in njegovih učinkov bi lahko imele ogromen učinek na razvoj znanosti v prihodnje. Gre pravzaprav za potencialno paradigmatičen prehod v »normalno« stanje, kjer bi znanstveniki dejansko opravljali svoje poslanstvo (ustvarjali novo znanje in inovacije) in ne le zgolj akumulirali objave, pogosto celo brez kakršnekoli odmevnosti med ostalimi raziskovalci. Tekom projekta bodo člani skupine navezali stike tudi z raziskovalci iz tujine, kar bi lahko vodilo do dolgoročnega raziskovalnega sodelovanje in promocije slovenske znanosti v tujini.
Pomen za razvoj Slovenije
Sistemi vrednotenja znanstveno raziskovalnega dela imajo izjemen pomen v sodobnih na znanju temelječih ekonomijah, saj vplivajo na inovativnost celotnih gospodarstev in podjetij v njem. Eden od predvidenih rezultatov projekta je tudi predlog izboljšav instrumentov, kriterijev in kazalnikov agencije, ki bi vključevali tudi družbenoekonomske vplive na gospodarstvo ter spodbujali inovativnost podjetij in prenos rešitev iz raziskovalne sfere v prakso.
Predlagan model bo stremel k temu, da bi se omejena nacionalna raziskovalna sredstva usmerjala na področja, kjer je njihov ekonomski multiplikator največji. Tako kot niso enako pomembni raziskovalni dosežki, tudi vse inovacije nimajo enakega ekonomskega pomena. Z bolj učinkovitim financiranjem raziskovalnega dela bi tako lahko spodbudili inovacije, ki imajo velike gospodarske multiplikativne učinke (novi produkti, nova podjetja, nove zaposlitve, nove investicije, itd), kar bi posledično povečalo bruto družbeni produkt in blaginjo vseh prebivalcev države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
