Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Umeščanje kmetijskih objektov v krajino in reševanje prostorskih konfliktov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.05  Humanistika  Geografija  Aplikativna geografija 

Koda Veda Področje
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
prostorski konflikti, kmetijski objekti, prostorska utesnjenost kmetij, krajinsko načrtovanje, prostorsko načrtovanje, participativno načrtovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12470  dr. Andreja Borec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2016 - 2018  224 
2.  24037  dr. Damjana Gantar  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2018  111 
3.  35706  dr. Maruša Goluža  Humanistika  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  52 
4.  15069  dr. Marjan Janžekovič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  609 
5.  23513  dr. Janez Nared  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2018  296 
6.  28438  dr. Nika Razpotnik Visković  Geografija  Vodja projekta/programa  2016 - 2018  138 
7.  26379  dr. Mateja Šmid Hribar  Humanistika  Raziskovalec  2016 - 2018  264 
8.  10532  mag. Ina Šuklje Erjavec  Urbanizem  Raziskovalec  2016 - 2018  228 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.078 
2.  0505  Urbanistični inštitut Republike Slovenije  Ljubljana  5051703000  2.794 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
Povzetek
Podeželski prostor se neprestano spreminja. Spreminjajo se kmetijske prakse, z njimi pa kmetijski objekti, ki predstavljajo pomemben gradnik kulturne krajine.S svojo umeščenostjo in videzom bistveno pripomorejo k njeni prepoznavnosti ali pa k degradaciji. Zdi se, da se je v drugi polovici 20. stoletja v veliki meri izgubilo tradicionalno znanje o pravilnem umeščanju objektov in zemljišč ter funkcionalnim in naravnim razmeram prilagojeni gradnji. Vse več je kmetij, ki izstopajo zaradi neprimerne lokacije, dimenzij objektov ali oblikovanja. Taki primeri kmetijske gradnje ne pomenijo zgolj vizualne motnje, ampak pogosto niso niti funkcionalni. Številne razvojno perspektivne kmetije v Sloveniji se soočajo tudi s problemom prostorske utesnjenosti znotraj naselij. O njej govorimo, kadar kmetije na obstoječi lokaciji ne morejo povečati gospodarskih objektov, da bi posodobile ali razširile svojo dejavnost. Prav tako ne morejo povečati oziroma primerno urediti funkcionalnega prostora na svojem gospodarstvu, ki ga zahteva uporaba sodobne strojne opreme. Prostorska utesnjenost kmetij zmanjšuje razvojni potencial kmetij, saj onemogoča njihovo širitev, posodobitev kmetijske proizvodnje in otežuje dostopnost do kmetijskih zemljišč. S tem vpliva tudi na vprašanje nasledstva na kmetijah, saj je pripravljenost mlajših generacij za kmetovanje odvisna tudi od možnosti širitve dejavnosti. Prav tako vpliva na kakovost bivanja in sproža družbene napetosti v naseljih. Vzroki sporov med kmečkimi in nekmečkimi prebivalci so najpogosteje povezani z značilnostmi kmetijske pridelave (smrad, ropot kmetijskih strojev, onesnaževanje poti), mejnimi spori, prečkanjem kmetijskih zemljišč in vandalizmom, pa tudi neustrezno prostorsko umeščenimi in oblikovanimi kmetijskimi in pomožnimi kmetijskimi objekti (dimenzije in proporci, dejanska namembnost oz. raba, način dozidave), s čimer se krnita privlačnost in prepoznavnost krajine. V zadnjih letih je opaziti vse več tovrstnih konfliktov, kar je posledica urbanizacije podeželja, povečanega pritiska na prosta zemljišča znotraj naselij in spreminjanja socialne strukture v podeželskih naseljih. Reševanje nastalih prostorskih konfliktov je naloga prostorskega načrtovanja. Obstoječi zakonodajni okvir nudi možnosti za njihovo odpravljanje, vendar se pomanjkljivosti kažejo na izvedbeni ravni: to so dolgotrajnost postopkov pri iskanju nadomestne lokacije, zapleti pri spremembah oziroma izdelavi prostorskih načrtov in pridobivanju soglasij, neustrezne oblikovne rešitve in nezadovoljstvo deležnikov. Cilji raziskave bodo zato: - identificirati in pripraviti pregled najbolj perečih prostorskih konfliktov, - oblikovati izhodišča, usmeritve in priporočila za oblikovanje in umeščanje kmetijskih in pomožnih kmetijskih objektov v krajini (po krajinskih regijah), - oceniti uspešnost reševanja pobud za selitev ali širitev kmetij tako z vidika razvoja kmetij kot tudi zadovoljstva ostalih prebivalcev v naselju in ugotoviti morebitne prostorske zakonitosti, - prikazati primere dobrih praks na področju selitev kmetijskih objektov ali celih kmetij v Sloveniji in v primerljivih tujih državah, - pripraviti predloge in priporočila za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov, tako na preventivni ravni (ozaveščanje širše javnosti) kot tudi na ravni dodatnih smernic za pripravo lokalnih prostorskih načrtov. Raziskovalno delo bomo organizirali v treh korakih: 1) Na začetku bomo pripravili strokovna gradiva za izhodišča za oblikovanje in umeščanje kmetijskih objektov v krajino na podlagi poznavanja krajinskih in arhitekturnih značilnosti slovenskih regij. Sledil bo pregled konfliktov, ki so povezani z neustrezno umestitvijo kmetij ali drugih dejavnosti v bližini kmetij in njihovo utesnjenostjo. Izvedli ga bomo s pomočjo vprašalnika, ki ga bomo poslali na vse slovenske občine in jih povprašali o obstoju konkretnih pobud za širitev ali selitev kmetij, razlogih zanje ter načinu in uspešnosti njihovega reševanja. Na podl
Pomen za razvoj znanosti
Z znanstvenega vidika bo raziskava: - prinesla nova spoznanja na področju prostorskega načrtovanja, predvsem kako usmerjati prihodnji razvoj poselitve v podeželskih naseljih ter pri tem upoštevati potrebe sodobnega kmetovanja, - nadgradila in povezala poznavanje krajinske tipologije in arhitekturnih regij oziroma tradicijo oblikovanja in umeščanja kmetijskih objektov in površin v različnih delih Slovenije z možnostmi za oblikovanje sodobnih in funkcionalnih ter hkrati dobro umeščenih (vizualno nemotečih) kmetij, - predstavila metodologijo evidentiranja prostorskih konfliktov, vrednotenja uspešnosti njihovega reševanja z vidika različnih deležnikov in identifikacije vzrokov za dozdajšnje neuspešne poskuse selitev utesnjenih kmetij, - nadgradila razumevanje prostorskih in družbenih procesov v podeželskih in urbanih naseljih, ki je ključno za odpravljanje ali vsaj zmanjševanje konfliktov rabe prostora, - spodbudila razpravo o prostorskem položaju (slovenskih) družinskih kmetij, preobrazbi njihove vloge v podeželskih naseljih ter obstoječih in potencialnih prilagoditvenih strategijah za njihov obstanek. Sestava raziskovalne skupine in strokovna usposobljenost sodelujočih raziskovalcev bo omogočila, da bodo raziskovalna vprašanja in izzivi obravnavani interdisciplinarno, kar je tudi pogoj za pripravo kakovostnih rezultatov. S predvidenimi strokovnimi priporočili bo raziskava prispevala h krepitvi kompetenc akterjev na področju prostorskega načrtovanja in k prenosu spoznanj v zakonodajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Z raziskavo bomo deležnike v prostorskem načrtovanju (predvsem na lokalni ravni) opozorili na problem prostorske utesnjenosti kmetij in neustreznih ureditev ali umestitev objektov na kmetijah in jih s tem spodbudili k večji previdnosti pri odločanju o prihodnjem razvoju naselij in položaju kmetij v njih; odpravljanje posledic neustreznega načrtovanja naselij namreč povzroča precejšnje finančne in družbene stroške. Selitev kmetij naj bi bil tako skrajni ukrep, ko konfliktov ni moč reševati sproti, z ustreznim prostorskim načrtovanjem. Neustrezne ureditve hkrati pomenijo vizualno degradacijo prostora in krajine, ki vplivata tako na bivalno kakovost in tržno vrednost prostora, posebej v primerih, ko gre sicer za kvalitetna in vedutno izpostavljena območja ali za bolj ranljiva območja zaradi okoljskih in družbenih razmer, kot so npr. prometno odmaknjena ali obmejna območja. Raziskava bo s priporočili za učinkovitejše urejanje prostorskega položaja kmetij prispevala k izboljšanju gospodarskih razmer v kmetijstvu, z izboljšanjem bivalnih pogojev in kakovosti prostora pa tudi k izboljšanju družbenih razmer. Pripomogla bo k učinkovitejšemu upravljanju s tveganji na razvojno perspektivnih kmetijah, povezanim z možnostjo širitve in posodobitve proizvodnje. Ustrezna umestitev kmetijskih objektov v prostor (dovolj prostora, ustrezen infrastrukturni dostop do kmetijskih zemljišč, dostop do vodnih virov...) izboljšuje upravljanje kmetijskih gospodarstev in s tem dviguje njihovo konkurenčnost. Gospodarska perspektivnost pozitivno vpliva na prenos nasledstva na kmetijah in težnje po posodabljanju kmetijske proizvodnje ter uvajanju inovacij, s tem pa posredno na krepitev proizvodnega potenciala slovenskega kmetijstva. Pripomogla bo tudi k zmanjševanju konfliktnosti znotraj naselij ter učinkovitejšemu odpravljanju medsektorskih neskladij, ki se pojavljajo pri urejanju prostora.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno