Projekti / Programi
Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
slovenski jezik, izobraževalni sistem, Videmska pokrajina, Porabje, Medžimurska županija, Varaždinska županija, narečja, revitalizacija jezika
Raziskovalci (7)
Organizacije (4)
Povzetek
Položaj slovenske skupnosti v sosednjih državah je rezultat različnih družbenih, ekonomskih in političnih procesov v preteklosti. Empirični podatki izkazujejo, da je kljub solidni pravni zaščiti slovenske manjšine v sosednjih državah opazno upadanje števila pripadnikov slovenske manjšine, upadanje števila govorcev slovenskega jezika in prekinjanje medgeneracijskih jezikovnih vezi v posameznih zamejskih okoljih.
Projekt “Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah” bo prostorsko obravnaval Videmsko pokrajino (Italija), Porabje (Madžarska) ter Medžimursko in Varaždinsko županijo (Hrvaška). V vseh omenjenih območjih je položaj slovenske skupnosti in slovenskega jezika zaznamovan z zgodovinskimi okoliščinami in aktualnim družbenim kontekstom. Jezikovni položaj slovenske manjšine v Videmski pokrajini se močno razlikuje od jezikovnega položaja slovenske manjšine v Tržaški in Goriški pokrajini. V Videmski pokrajini se slovenščina v javnosti uporablja v skromni meri, dvojezični javni napisi so redki, italijanski šolski sistem pa kljub nekaterim izjemam v večinskih šolah učenja slovenskega jezika ne predvideva. Za Porabje ugotavljamo, da velik delež slovenskega prebivalstva ne govori več porabskega narečja in da v zelo šibki meri (če sploh) prihaja do medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika. O znanju in rabi slovenskega jezika med pripadniki slovenske manjšine v Medžimurski in Varaždinski županiji pa praktično ni bilo narejenih nobenih raziskav. Zaradi drastičnega zmanjšanja števila Slovencev, ki je verjetno posledica asimilacijskega procesa, se je slovenska skupnost v Varaždinski županiji učinkovito organizirala, uspelo ji je uresničiti pobudo za učenje slovenščine v javnih šolah. Podobna iniciativa se je začela odvijati tudi v Medžimurski županiji, pri čemer je treba spodbujati učenje slovenskega jezika v šoli in spremljati stališča staršev do slovenščine.
V okviru projekta bo izpostavljen še en pomemben vidik, in sicer vloga in pomen lokalnih narečij v odnosu do standarda slovenskega jezika. V zamejskih okoljih namreč opažamo različne jezikovne identifikacije, pri čemer slovenski jezikovni standard (knjižni jezik) predstavlja le eno od ravni jezikovne identifikacije na osi standardni/knjižni jezik-narečje.
Namen projekta je preučiti pomen in načine ohranjanja slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v konkretnih mikro okoljih (Videmska pokrajina, Porabje, Medžimurska in Varaždinska županija) s poudarkom na preučevanju pomena in načina izvajanja poučevanja slovenščine v izobraževalnem sistemu.
V teoretičnih izhodiščih raziskave se bomo naslanjali na dognanja avtorjev, kot so Fishman; Giles, Bourhis & Taylor; Grin & Moring, ki v svojih teoretičnih modelih opredeljujejo dejavnike, ki vplivajo na vitalnost jezika. Osnovni cilj raziskave bo iskanje odgovorov na vprašanja: kateri so močni in šibki dejavniki ohranjanja ter razvoja slovenskega jezika v omenjenih območjih v treh sosednjih državah; ali je slovenski jezik za prebivalce Videmske pokrajine, Porabja, Medžimurske in Varaždinske županije zanimiva, perspektivna izbira; kaj pomeni slovenski jezik pripadnikom manjšine in kaj pripadnikom večine; ali je v današnjih družbenih okoliščinah jezik še (naj)pomembnejši označevalec etničnosti; kakšni so vplivi migracijskih in globalizacijskih procesov na stališča in vzorce rabe slovenskega jezika; kakšne so medgeneracijske razlike v izbiri jezikovnih vzorcev in stališč in njihovo povezavo z zgodovinsko in družbeno-ekonomsko komponento; kakšne so jezikovne prakse prebivalstva v različnih domenah v Videmski pokrajini, v Porabju, Medžimurski in Varaždinski županiji; kakšen je vpliv povečanega zanimanja pripadnikov večinske družbe za vpis otrok v dvojezične šole ali k učenju slovenskega jezika; kakšna je identifikacija govorcev slovenščine v Videmski pokrajini in Porabju s slovenskim standardom (knjižnim jezikom) ter narečjem.
Pri izvedbi projekta bodo so
Pomen za razvoj znanosti
Empirični podatki zbrani v okviru projekta bodo prispevali k izgrajevanju baz relevantnih primarnih podatkov ter posledično tudi k teoretski produkciji na podlagi zbranih podatkov, kar omogoča razvoj in testiranje raziskovalnih hipotez, dograjevanje in razvoj metodologije ter teoretskih modelov. Pri raziskovalnem delu projektna skupina (kar je razvidno iz njene sestave, saj so vanjo vključeni jezikoslovca, etnolog, sociologa, pedagog) sledi aktualnim trendom raziskovanja na področju etničnih študij, ki uveljavljajo interdisciplinarne pristope, primerne kompleksnosti proučevanih pojavov. Izsledki projekta bodo prispevali nova spoznanja k vsaki od sodelujočih znanosti oz. znanstvenih disciplin, kot so npr. sociologija, jezikoslovje in etnologija. Tovrstna raziskovalna produkcija je nujna podlaga za kakovostno aplikativno in ciljno raziskovanje, za svetovanje in strokovno delo in za razvoj izobraževalnih programov.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo prispevali k ozaveščanju staršev in vodilnih kadrov slovenskih manjšinskih struktur o pomembnosti znanja dveh- in več jezikov, s poudarkom na pomembnosti in izgradnji prestiža slovenskega jezika v zamejskih okoljih. Status, vrednost jezika sta tesno povezana z ekonomskim statusom njegovih govorcev ali z ekonomskim statusom vidnih predstavnikov manjšin. Gospodarski in drugi subjekti bodo lahko izkoristili slovenski jezik na način, da bi predstavljal neko dodano vrednost izdelkom in storitvam, ali za razlikovanje na trgu ne le v lokalnem okolju, temveč tudi širše (regionalno, čezmejno).
Projekt je izjemnega pomena za ohranjanje slovenskega dvo- in večjezičnega prostora v zamejskih okoljih (Videmska pokrajina, Porabje, Medžimurska in Varaždinska županija) kot jezikovno vitalnega prostora sobivanja slovenskega, madžarskega, italijanskega in hrvaškega jezika ter za ohranjanje kulturne dediščine slovenske manjšine in izboljšanje statusa slovenskega jezika v sosednjih državah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
