Projekti / Programi
Inteligentnost, mentalna hitrost in nekatere poteze osebnosti
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
inteligentnost, hitrost procesiranja informacij, model ‘velikih pet’ faktorjev osebnosti, BIS model inteligentnosti, korelacijske zveze, vzročno posledične zveze, kavzalno modeliranje, LISREL
Raziskovalci (3)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
01294 |
dr. Klas Matija Brenk |
Psihologija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
160 |
2. |
09182 |
dr. Valentin Bucik |
Psihologija |
Vodja |
1998 - 1999 |
654 |
3. |
03901 |
dr. Ludvik Horvat |
Psihologija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
300 |
Organizacije (1)
Povzetek
V študiji raziskujemo odnos med potezami osebnosti in njihovimi nevrofiziološkimi korelati ter hitrostjo in učinkovitostjo procesiranja informacij kot eno glavnih determinant inteligentnosti. Osebnost opredeljujemo kot hierarhični model potez, temelječ na osnovnih dimenzijah, ki tvorijo konstrukte višjega reda, kakršne ponuja model ''''Velikih pet faktorjev osebnosti''''. Inteligentnost opredeljujemo kot temeljno sposobnost hitrega in učinkovitega procesiranja informacij, ki se pri psihometričnem merjenju povezuje z nekognitivnima komponentama vztrajanja pri reševanju problema in preverjanja pravilnosti rešitve. Vendar odnos raziskujemo širše, glede na hierarhično naravo inteligentnosti (s faktorjem splošne inteligentnosti na vrhu), kar nam omogoča t.i. ''''Berlinski model strukture intelekta''''. V raziskavi združujemo dva temeljna pristopa: psihometričnega (korelacijskega) in eksperimentalnega (vzročno-posledičnega). Z raziskovanjem specifičnih bazičnih odnosov skušamo preseči težave dosedanjega raziskovanja odnosa med inteligentnostjo in strukturo osebnosti, kjer je evidenca o slabih povezavah obeh konceptov zlasti posledica preveč splošnega (in še to predvsem korelacijskega) pristopa. Temeljna cilja našega raziskovalnega projekta sta torej, najprej eksperimentalno preveriti odnose med nekaterimi temeljnimi potezami osebnosti, za katere domnevamo, da so povezane z lastnostmi delovanja živčnega sistema ter bazičnimi determinantami inteligentnosti, predvsem z mentalno hitrostjo in nato s korelacijskimi študijami preveriti odnos med strukturo osebnosti, ki jo merimo s psihometričnimi inštrumenti ter strukturo inteligentnosti, kot jo merimo s klasičnimi testi.