Projekti / Programi
Psihološke, socialne in antropološke osnove poklicnih etik
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H155 |
Humanistične vede |
Morala |
| S263 |
Družboslovje |
Socialna psihologija |
etika, profesionalna etika, antropologija, psihologija, družina, socialne skupine, tradicija, poindustrijska družba, profesionalna združenja, socialni poklici
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
10994 |
dr. Jože Ramovš |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
1998 - 1999 |
1.476 |
| 2. |
15562 |
mag. Ksenija Ramovš |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
1999 |
157 |
Organizacije (1)
Povzetek
Uresničevanje temeljnih socialnih vrednot je osnova in obenem pokazatelj kakovosti delovanja določene civilne družbe in njene pravne države. Poklicno delovanje obsega enega največjih delov človekovega življenja. Pri poklicnem delovanju so temeljne socialne vrednote vsebovane v profesionalni etiki posamezne poklicne skupine.
Kakovost kodeksa profesionalne etike in njeno uresničevanje v praksi je za določeno profesionalno panogo:
1. pokazatelj socialne kakovosti te poklicne skupine in
2. eden od bistvenih prognostičnih kazalcev uspešnosti ali kriznosti na socialnem področju, ki je zanj odločilna ta profesija.
Raziskava išče tri vrste temeljev, ki so bistveni za oblikovanje kodeksov profesionalne etike in za njihovo uresničevanje v poklicni praksi:
1. Antropološki temelji profesionalne etike, ki izhajajo iz pojmovanja človeka. Raziskava ugotavlja, da je za oblikovanje profesionalne etike potrebno celostno gledanje na človeka z vidika vseh njegovih razsežnosti v ekološki celoti socialnega in naravnega okolja.
2. Psihološki temelji profesionalne etike, ki izhajajo iz posameznega človeka. Raziskava ugotavlja, da je v današnjem času za poklicno oblikovanje človeka odločilno redno in permanentno izobraževanje in usposabljanje, ki pa je usmerjeno predvsem na človekove intelektualne zmožnosti. Te so bistvena osebnostna osnova za etično zavest in ravnanje, nikakor pa ne edina: etičnost izhaja iz celotne človekove osebnosti z vsemi njenimi zmožnostmi. Redno in permanentno izobraževanje in usposabljanje za poklicno delo posveča zelo malo ali nič učnega prostora profesionalni etiki, zato se sodobni človek niti na intektualni ravni skozi šolanje ne usposablja za etično ravnanje v poklicu. V preteklosti je celostno oblikovala človeka tradicija z vzorci življenja in sožitja v družini, soseski, sorodstvu in delovnih združbah. Tradicionalni vzorci življenja in sožitja so v poindustrijski družbi postali neuporabni.
3. Socialni temelji profesionalne etike, ki izhajajo iz določenih družbenih razmer. Raziskava ugotavlja, da sta za oblikovanje in uresničevanje profesionalne etike v poindustrijski družbi odločilni:
- zrelost človekove individualne osebne zavesti, ki je odvisna zlasti od kakovosti medčloveških odnosov in komunikacije v njegovi rodni in lastni družini ter
- zrelost človekove socialne zavesti, ki je odvisna zlasti od kakovosti medčloveških razmerij v šolskih ustanovah in drugih referenčnih skupinah, kjer se človek profesiolnalno usposablja, ter od kakovosti profesionalne organizacije njegove poklicne skupine, v katero je vključen.
Raziskava je pozorna predvsem na socialne poklice, kjer je v ospredju delo z ljudmi in za ljudi.
