Projekti / Programi
Vpliv koreninskih simbiontov in patogenov na sadike smreke različnih provenienc
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
provenience smreke, predkulture, mikoriza, bakterije fiksatorji dušika, patogeni, simbionti
Raziskovalci (14)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
02085 |
dr. Franc Batič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
824 |
2. |
03383 |
dr. Ivan - Janez Hacin |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
112 |
3. |
18554 |
Andrej Hren |
|
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
0 |
4. |
17332 |
Jana Janša |
|
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
5 |
5. |
02491 |
dr. Maja Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
567 |
6. |
07127 |
dr. Hojka Kraigher |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
1997 - 1999 |
1.351 |
7. |
05154 |
dr. Saša Pirkmaier |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
182 |
8. |
08604 |
dr. Cvetka Ribarič Lasnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
1999 |
279 |
9. |
11619 |
mag. Robert Robek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
293 |
10. |
17335 |
Nina Rotar |
|
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
0 |
11. |
17336 |
Matej Rupel |
|
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
76 |
12. |
07069 |
mag. Andrej Seliškar |
Biologija |
Raziskovalec |
1997 - 1999 |
413 |
13. |
02492 |
Mihej Urbančič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
252 |
14. |
15165 |
mag. Julija Vrbovšek |
Kemija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
1.004 |
Organizacije (3)
Povzetek
Obnova gozda je ena najpomembnejših faz v razvoju gozda, v kateri lahko z izbiro populacij izhodiščnega reprodukcijskega materiala in vrstno sestavo vplivamo na bodoči gozdni sestoj. Odpornost različnih populacij smreke na infektivnost patogenov, npr. smrekove rdeče trohnobe, je verjetno dedno pogojena. Podobno predvidevamo, da je dedno pogojeno tudi vzpostavljanje multiplih simbioz med gozdnim drevjem in organizmi v rizosferi. Specifika odnosov je lahko povezana z mehanskimi značilnostmi anatomije zgodnjih faz inokulacije, s hormonalno regulacijo, prenosom hranil in kopičenjem ali izločanjem fitoaleksinov v koreninah in rizosferi. Vrstno specifična učinkovitost sožitja je odvisna od genetike vseh organizmov v simbiozi, torej od pestrosti združb mikroorganizmov v mikorizosferi, pri čemer nas predvsem zanimajo tipi ektomikorize in bakterije, fiksatorji dušika, pri potencialnih predkulturah v altimontanskih smrekovjih v Sloveniji. Hipotezo nameravamo raziskati z modelnim sistemom z različnimi kombinacijami sadik smreke in izbranih listavcev, sevov simbiontov in patogenov, anatomskimi raziskavami ter potencialno z analizami fenolov in hranil, predvsem dušika v različnih kombinacijah mikro- in makro-simbiontov. Poudarek je tudi na, za Slovenijo novih, raziskavah biodiverzitete mikrosimbiontov z molekularnimi markerji.