Projekti / Programi
Rastne in razvojne značilnosti minoritetnih drevesnih vrst v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
minoritetne drevesne vrste, naravna razprostranjenost, višinska rast, debelinska rast, brek, skorš, jerebika, mokovec, mali jesen, črni gaber, čremsa, alpski negnoj, tisa, ogrožene drevesne vrste
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
15083 |
Leonarda Godler |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
10 |
| 2. |
05845 |
dr. Marijan Kotar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
1998 - 1999 |
296 |
| 3. |
01267 |
mag. Vladimir Puhek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
14 |
| 4. |
14839 |
Karmen Vogelnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1999 |
3 |
Povzetek
V Sloveniji raste 78 samobitnih drevesnih vrst, vendar jih je manj kot ena polovica takšnih, ki imajo pomembno proizvodno funkcijo. Samo sedem drevesnih vrst tvori kar 90% skupne lesne zaloge, medtem, ko ima ostalih 71 vrst manjši delež kot 10%.
Minoritetne drevesne vrste so tiste vrste, ki se v gozdu pojavljajo v majhnem številu in ki v preteklosti niso bile pospeševane pri gospodarjenju z gozdovi.
Pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi, kjer težimo k optimalnemu funkcioniranju gozdnega ekosistema in istočasni pridelavi visokokakovostnega lesa pa ohranjamo vse tiste drevesne vrste, ki se pojavljajo v zgradbi naravnih fitocenoz na danem rastišču. Ravnanje z takšnim, vrstno bolj bogatim gozdom, zahteva poznavanje rastnih in razvojnih zakonitosti vseh drevesnih vrst.
V projektu raziskujemo rast v višino in debelinsko rast tistih drevesnih vrst, ki smo jih dosedaj obravnavali kot minoritetne drevesne vrste, pogosto pa celo kot »prezrte drevesne vrste« ter nekatere, ki so zaradi majhnega števila uvrščene v seznam ogroženih drevesnih vrst. Tako obravnavamo razširjenost in rastne ter razvojne značilnosti breka, skorša, jerebike, mokovca, malega jesena, črnega gabra, sive jelše, alpskega nagnoja ter tise.
V okviru projekta bomo izdelali tudi smernice za takšno nego gozdov, ki bo zagotavljala ohranitev vseh teh vrst in istočasno pridelavo kakovostnega lesa.
