Projekti / Programi
Vpliv kakovosti okolja in ekološke ozaveščenosti na uravnotežen razvoj urbane pokrajine
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
Koper, urbana pokrajina, nosilnost okolja, zrak, vode, odpadki, hrup, zdravje, emisije, obemenitev okolja, onesnaženost, kakovost bivalnega okolja
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
16049 |
dr. Barbara Lampič |
Humanistika |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
525 |
| 2. |
10260 |
dr. Irena Rejec Brancelj |
Geografija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
213 |
| 3. |
17345 |
Iztok Sajko |
|
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
77 |
| 4. |
17346 |
Matjaž Skobir |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
28 |
| 5. |
16050 |
dr. Aleš Smrekar |
Geografija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
397 |
| 6. |
04291 |
dr. Metka Špes |
Geografija |
Vodja |
1998 - 1999 |
521 |
Povzetek
Koprska urbana pokrajina je za slovenske razmere specifična tako po naravno kot družbenogeografskih kazalcih. Naravnogeografske značilnosti in od tod izhajajoče samočistilne sposobnosti posameznih pokrajinotvornih sestavin zahtevajo namreč skrbno nadzorovan in uravnotežen prostorski razvoj. Na drugi strani pa so že dosedanji posegi človeka to pokrajino ne le preoblikovali, ampak so ponekod ogrozili tudi njene nevtralizacijske zmožnosti, tako da prihaja do problemov onesnaževanja okolja. Pri tem gre poudariti na eni strani močan pritisk raznovrstnih uporabnikov prostora na ozek priobalni pas, ki ponekod že presega njegovo nosilnost, na drugi strani pa na neurejeno kanalizacijsko omrežje in na črna odlagališča odpadkov v podeželskem zaledju in prav tako v vodovarstvenem pasu Rižane.
Rezultati raziskave so:
- kompleksna predstavitev kvalitete okolja, kakor tudi njegovih posameznih sestavin (zrak, vode, tla), ki naj bi predstavljala tudi vzorec za prihodnja periodična poročila o stanju okolja v občini,
- inventarizacija pomembnejših onesnaževalcev z emisijami v vseh treh agregatnih stanjih,
- predstavitev pomembnejših ekoloških problemov (hrup, odpadki..),
- poizkus osvetlitve zdravstvenih razmer v občini v luči obolenj, ki jih povzročajo dejavniki okolja,
- ovrednotenje kvalitete in kvantitete obstoječe podatkovne baze in predlogi za njeno dopolnitev in razširitev,
- priporočila in prioritete okoljevarstvenih ukrepov,
- priprava podatkov o stanju okolja v obliki, ki bo primerna za dopolnjevanje občinskega GIS-a.
Študija pa ni le neobhodna strokovna osnova načrtovalcem bodočega prostorskega in gospodarskega razvoja, vse bolj jo zahteva tudi ekološko ozaveščena javnost. Prav na tem področju je v preteklosti velikokrat prihajalo do enostranskih interpretacij in nestrokovnega poveličevanja ali pa prikrivanja nekaterih ekoloških problemov, zato imajo celovite in večstranske ter strokovno argumentirane ocene stanja okolja tudi s tega vidika veliko uporabno vrednost.
