Projekti / Programi
Identitete obalnih mest: Koper, Izola, Piran 1945-1995
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
Identitete, urbani življenjski stili, kolektivni spomin, socialne rabe prostora, imigracija, istranstvo
Raziskovalci (4)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
09175 |
dr. Bojan Baskar |
Kulturologija |
Vodja |
1998 - 1999 |
434 |
2. |
12228 |
dr. Borut Brumen |
Etnologija |
Raziskovalec |
1999 |
194 |
3. |
18008 |
Lidija Katić |
|
Raziskovalec |
1999 |
0 |
4. |
13175 |
dr. Irena Weber |
Antropologija |
Raziskovalec |
1999 |
170 |
Organizacije (1)
Povzetek
Vsa tri slovenska obalna mesta, ki jih obravnava raziskava, so po letu 1945 in zlasti v letih 1953-1955 do?ivela mno?ieen eksodus italijanske populacije. Mesta so se drastieno izpraznila in se nato znova ''''polnila'''' v zaporednih imigracijskih valovih: najprej prete?no z ruralnim istrskim prebivalstvom (zlasti iz neposrednega zaledja teh mest), nato s prebivalstvom iz perifernih regij Slovenije, nazadnje pa še z imigranti iz ju?nih republik druge Jugoslavije. Eksodus in ponovne imigracije, vpeljava revolucionarnega dru?benega reda, industrializacija in novi urbanistieni posegi so radikalno pretrgali kontinuiteto teh mest in jih spremenili v multietniene in multikulturne aglomerate zveeine neurbanih populacij.
Osrednja hipoteza raziskave je, da so posledice teh pretresov še danes pomemben generator te?av, ki jih imajo ta mesta v iskanju lastnih identitet. Lokalne in dr?avne politike se s temi problemi niso znale ustrezno spopadati in prav tako ni bilo raziskav, ki bi si lotile teh problemov - pomemben razlog njihove odsotnosti je gotovo ta, da je bila ''''zamenjava populacij'''' v obalnih mestih za desetletja izbrisana iz kolektivnega spomina.