Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Zgodovina in problemi likovne umetnosti na Slovenskem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 
Ključne besede
umetnostna zgodovina, arhitektura, urbanizem, slikarstvo, kiparstvo, umetna obrt, oblikovanje, Slovenija, srednji vek, novi vek, sodobnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02886  dr. Stane Bernik  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  502 
2.  04135  dr. Nataša Golob  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  562 
3.  01445  dr. Janez Hoefler  Umetnostna zgodovina  Vodja  1998 - 2000  512 
4.  08420  dr. Sonja Ana Hoyer  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  204 
5.  15756  Jakob Klemenčič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  233 
6.  06217  dr. Bogomil Komelj  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  1.562 
7.  06190  dr. Lev Menaše  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  597 
8.  07573  dr. Jelka Pirkovič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  285 
9.  06447  dr. Samo Štefanac  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  327 
10.  03390  Jadranka Šumi  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  63 
11.  04930  dr. Sonja Žitko  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  1998 - 2000  207 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.992 
Povzetek
Raziskovalni projekt obsega temeljne raziskave zgodovine likovne umetnosti na Slovenskem, posebej arhitekture, kiparstva in slikarstva, zatem urbanizma, umetne obrti in oblikovanja od zgodnjega srednjega veka do najnovejšega časa. Vključuje tako evidentiranje in raziskave zaključenih sklopov gradiva po slogovnih obdobjih v smislu teritorialnih korpusov (posebej sakralne arhitekture ter stenskega slikarstva gotike) kot tudi raziskave po specialnih temah in posameznih ustvarjalcih (posebej v umetnosti 19. in 20. stoletja), ob upoštevanju sodobnih metodolgij in dosežkov umetnostnozgodovinske stroke (slogovne in funkcionalne analize, tipologije, ikonografije in kontekstoloških vprašanj). Izhodišča so zgodovinski vidiki z raziskavami arhivskih in drugih pisnih virov, za novejša obdobja pa tudi vidiki umetnostne kritike in teorije. Ob tem so pomembne tematske in stilnokritične primerjave z gradivom in položaji v širšem evropskem prostoru ter umeščanje raziskovalnih rezultatov vanje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno